Jedro

Tožnik, ki v skladu s prodajno pogodbo ne izpolni svoje obveznosti (plačilo kupnine), nima pravice do pogodbene kazni.

Izrek

1. Pritožbi se delno ugodi in se v obsodilnem delu (točka I. izreka sodbe sodišča prve stopnje) spremeni tako, da se tožbeni zahtevek, ki glasi: „Tožena stranka je dolžna nerazdelno plačati tožnikoma iz naslova pogodbene kazni 20.905,92 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 13.7.2005 dalje do plačila z a v r n e .

2. V ostalem delu se pritožba zavrne in v zavrnilnem delu po nasprotni tožbi (točka III. izreka) potrdi sodba sodišča prve stopnje.

3. Vsaka stranka sama trpi stroške postopka pred sodiščem prve stopnje.

4. Tožnika sta dolžna povrniti toženi stranki stroške pritožbenega postopka v znesku 822,96 EUR v roku 15 dni od prejema te sodbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi pod izvršbo.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je odločilo, da je tožena stranka dolžna plačati tožnikoma 20.905,92 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 13.7.2005 dalje do plačila. V presežku je tožbeni zahtevek zavrnilo. Zavrnilo je tudi tožbeni zahtevek po nasprotni tožbi, s katerim je tožena stranka od tožnikov zahtevala plačilo 16.691,70 EUR z ustreznimi zamudnimi obrestmi. Glede pravdnih stroškov je sodišče prve stopnje odločilo, da je tožena stranka dolžna tožnikoma povrniti 2.274,42 EUR pravdnih stroškov z ustreznimi zamudnimi obrestmi.

Zoper tako sodbo se pritožuje tožena stranka zaradi zmotne uporabe materialnega prava ter v pritožbi predlaga, da pritožbeno sodišče ugodi njeni pritožbi ter izpodbijano sodbo spremeni tako, da stroškovno zavrne tožbeni zahtevek tožnikov ter ugodi tožbenemu zahtevku iz nasprotne tožbe. V pritožbi tožena stranka navaja, da zemljiškoknjižni predlog ob vložitvi ni bil popoln, je bil pa dopolnjen 30.12.2004 in od takrat bi se moral upoštevati učinek predloga za vpis in ne od datuma sklepa. Sodišče je vezano na sodno odločbo in zakon, glede časovnih učinkov pa mora upoštevati določbe, ki jih je citiralo. Čas, ki poteče od predloga za vknjižbo do pravnomočnosti sklepa, ne more iti po zakonu v breme predlagatelja. Sodišče brez pravne utemeljitve definira pravno veljaven in pravnomočen sklep sodišča kot „razumno nepričakovan vpis“ in da zemljiška knjiga s številnimi plombami ne daje pravne varnosti. Sodišče bi moralo šteti, da je tožena stranka izpolnila pogoj takrat, ko je zakonski učinek sklepa in ne takrat, ko je izdan. To pomeni, da je bila v zamudi tožeča stranka in bi toženi stranki moralo sodišče priznati zamudne obresti, saj tožnika nista pravočasno plačala kupnine, to je do datuma učinka zemljiškoknjižnega sklepa. Tožena stranka ugovarja tudi višini pogodbene kazni, saj je ta omejena po pogodbi na 5 %, pri čemer je napačno oprlo odločitev na določbe ZVKSES, ki se na podlagi člena 98 uporablja samo za prodajne pogodbe sklenjene po njegovi uveljavitvi, to je 19.8.2004, prodajna pogodba med pravdnima strankama pa je bila sklenjena 23.12.2003. Zato bi sodišče lahko tožnikoma priznalo le 9.333,00 EUR.

Tožnika sta na pritožbo tožene stranke odgovorila in predlagala, da pritožbeno sodišče zavrne pritožbo in potrdi izpodbijano sodbo.

Pritožba je deloma utemeljena.

Pravdni stranki sta 23.12.2003 sklenili kupoprodajno pogodbo, s katero je tožena stranka prodala tožeči stranki stanovanje v objektu F4 št. S 201 za ceno 186.664,00 EUR. Tožnika sta se zavezala poravnati drugi obrok kupnine 168.456,46 EUR najkasneje do prevzema stanovanja (člen 4/č 1 pogodbe), tožena stranka pa izročiti stanovanje kupcema v last in posest po plačilu celotne kupnine (člen 5, točka 5.1 pogodbe). Ker je bila kupoprodajna pogodba sklenjena pred uveljavitvijo Zakona o varstvu kupcev stanovanj in enostanovanjskih stavb (Ur. l. RS, št. 18/2004 – ZVKSES) je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo, ko je svojo odločitev oprlo na določbe navedenega zakona, saj se ZVKSES uporablja za prodajne pogodbe, sklenjene po njegovi uveljavitvi, to je po 1.8.2004 (1. odstavek člena 98). Iz pogodbe ne izhaja obveznost tožene stranke, da kupec ni dolžan plačati nobenega obroka kupnine, dokler niso izpolnjeni pogoji za vknjižbo etažne lastnine, in da sta bila kupca v pravni negotovosti do rešitve plombe 20.6.2005, ko pa take obveznosti ne izhajajo iz kupoprodajne pogodbe. Za odločanje v tej zadevi tako ni pomembno, kot zmotno zaključuje sodišče prve stopnje, kdaj je postal pravnomočen sklep zemljiškoknjižnega sodišča, niti se tožena stranka s pogodbo ni zavezala, da bo omogočila tožnikoma nakup sporne nepremičnine s kreditom. Šele po plačilu celotne kupnine se je tožena stranka zavezala izstaviti posebno vknjižbeno dovolilo (člen 8 kupoprodajne pogodbe). Zaradi tega v tej zadevi ni pravno odločilno, kot zmotno navaja sodišče prve stopnje, da se stvarne pravice pridobijo z vpisom v zemljiško knjigo. Ker tožnika nista izpolnila svojih obveznosti po kupoprodajni pogodbi, saj nista plačala kupnine vse do 11.7.2005, tožena stranka ni bila v zamudi in tožnika nista upravičena do plačila pogodbene kazni. Ker sta pravdni stranki vezali plačilo kupnine na prevzem stanovanja, nista opredelili, kdaj sta tožnika v zamudi s plačilom kupnine, niti do kdaj sta dolžna plačati kupnino, niti tožena stranka ne predloži dokazov o zamudi tožnikov, je odločitev sodišča prve stopnje glede zavrnitve zahtevka iz nasprotne tožbe pravilna iz teh razlogov in ne iz razlogov, ki jih navaja sodišče prve stopnje.

Glede na navedeno je bilo pritožbi tožene stranke potrebno delno ugoditi in sodbo sodišča prve stopnje v obsodilnem delu spremeniti in zavrniti tožbeni zahtevek, v preostalem delu pa pritožbo zavrniti in potrditi sodbo sodišča prve stopnje v odločitvi po nasprotni tožbi (člen 358 in 353 ZPP).

Sprememba izpodbijane sodbe ima za posledico tudi spremembo odločitve o pravdnih stroških. Tožnika nista uspela s tožbenim zahtevkom, tožena pa z nasprotno tožbo in v posledici tega je bilo odločiti, da vsaka stranka trpi svoje stroške, glede na to, da glede zavrnilnega dela zahtevka niso nastali posebni pravdni stroški. Tožena stranka je uspela s pritožbo polovično in tožnika sta ji dolžna povrniti polovico pritožbenih stroškov, odmerjenih v skladu z Odvetniško tarifo in ZST. Tak izrek o stroških temelji na določbi člena 165/2 v zvezi s členom 154 in 155/2 ZPP.