Jedro

Sodišče prve stopnje je vse navedeno ustrezno ugotovilo in obrazložilo, zato sodišče druge stopnje povzema pravilne dejanske razloge o obsegu nepremoženjske škode vsakega od tožnikov, pri tem pa ocenjuje, da pravilna uporaba materialnega prava iz člena 179 OZ, kar zajema tudi splošna načela odškodninskega prava in primerljivo sodno prakso, narekuje zvišanje prisojene odškodnine vsakemu od tožnikov.

Izrek

Pritožbi tožeče stranke se delno ugodi, prvostopna sodba se v izpodbijanem zavrnilnem delu in v izreku o pravdnih stroških tako spremeni, da glasi:

I. „Tožena stranka je dolžna plačati prvotožnici in drugotožniku vsakemu 5.000,00 (pet tisoč 00/100) EUR, tretjetožniku 5.800,00 (pet tisoč osemsto 00/100) EUR in četrtotožniku 5.500,00 (pet tisoč petsto 00/100) EUR, vsem z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 14.12.2006 dalje do plačila v 15 dneh pod izvršbo in jim povrniti pravdne stroške v znesku 3.290,59 (tri tisoč dvesto devetdeset 59/100) EUR v roku 15 dni od prejema te sodbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

V presežku se tožbeni zahtevek zavrne.“

II. V ostalem se pritožba tožeče stranke in v celoti pritožba tožene stranke zavrneta.

III. Tožena stranka nosi sama stroške svoje pritožbe in je dolžna povrniti tožeči stranki pritožbene stroške v znesku 358,73 (tristo oseminpetdeset 73/100) EUR v 15 dneh od prejema te sodbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi pod izvršbo.

Obrazložitev

1. Z uvodoma navedeno sodbo je sodišče prve stopnje v breme toženke dosodilo prvotožnici in drugotožniku vsakemu po 4.000,00 EUR odškodnine, tretjetožniku 4.800,00 EUR in četrtotožniku 4.500,00 EUR odškodnine, vsem z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 14.12.2006 dalje do plačila. Toženka jim je dolžna povrniti 2.462,06 EUR pravdnih stroškov, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi. V presežku do vtoževane glavnice in za presežne zakonske zamudne obresti je tožbeni zahtevek zavrnjen.

2. Pritožili sta se obe pravdni stranki. Tožniki izpodbijajo zavrnilni del prvostopne sodbe iz vseh v členu 338/I Zakona o pravdnem postopku - ZPP predvidenih pritožbenih razlogov. Ob povzemanju za odmero odškodnine odločilnih dejanskih okoliščin za vsakega od tožnikov očitajo, da je dosojena odškodnina za vsakega od njih prenizka, ker so njihovi zahtevki utemeljeni v celoti. Obširno grajajo odmero pravdnih stroškov in predlagajo ugoditev tožbenemu zahtevku na pritožbeni stopnji v celoti, podrejeno pa razveljavitev napadenega dela sodbe in ponovitev sojenja na prvi stopnji.

3. Toženka smiselno izpodbija obsodilni del prvostopne sodbe, prav tako iz vseh pritožbenih razlogov po členu 338/I ZPP. Graja ugotovitve o meritvah hrupa in zaključek, da škoda zaradi povečanega hrupa presega običajne meje, dosojene odškodninske zneske pa kot pretirane. Meni, da pred izdelavo izvedenskega mnenja v tem postopku ni bila v zamudi in ob graji odmere pravdnih stroškov predlaga znižanje prisojene odškodnine, prisojo zakonskih zamudnih obresti od razsoje dalje in ponovno odmero pravdnih stroškov, podrejeno pa razveljavitev izpodbijanega dela prvostopne sodbe in ponovno sojenje na prvi stopnji.

4. Pravdni stranki odgovorov na pritožbi nista vložili.

5. Pritožba tožnikov je delno utemeljena, pritožba toženke ni utemeljena.

K pritožbi toženke:

6. Toženka v pritožbi ponavlja svoja prvostopna stališča oziroma kritiko metode merjenja hrupa, s čimer ne more uspeti. Sodišče prve stopnje je ugotovitve meritev hrupa ustrezno povzelo in na tej podlagi sprejelo pravilne dejanske in pravne zaključke, ki jim sodišče druge stopnje pritrjuje in jih povzema. Glede na pritožbena prikazovanja o različni jakosti hrupa na oziroma v manj izpostavljenih delih hiše tožnikov pristavlja, da metode meritev oziroma ocenjevanja jakosti hrupa določajo v izpodbijani sodbi citirani podzakonski akti, ki vežejo pristojne strokovne institucije in sodišče, tako da rezultatov izvedenskega dela ni mogoče izpodbijati z zavzemanjem za drugačno metodo meritev od predpisane. Sodišče prve stopnje se je tako upravičeno oprlo na izsledke oziroma meritve, pridobljene v tem postopku, prav tako na oceno o prekoračitvah emisij hrupa in s tem v zvezi argumentirano zaključilo, da gre za takšen obseg motenj, ki presega običajne meje v smislu člena 133/III Obligacijskega zakonika - OZ.

7. Pritožba nima prav, da se je sodišče prve stopnje pri določitvi višine odškodnine preveč oprlo na pridobljene podatke o degradiranosti okolja, premalo pa na izkazane individualne težave tožnikov in jim na tej podlagi prisodilo previsoko odškodnino. Slednja ni previsoka, kakor bo obrazloženo v nadaljevanju, in sodišče prve stopnje jo je dosodilo ob sklicevanju na težave in prikrajšanja tožnikov zaradi prekomernega hrupa, kakor izhajajo iz izpovedb vsakega od tožnikov kot stranke. Dejanske razloge izpodbijane sodbe v tej zvezi sodišče druge stopnje povzema kot pravilne in zaključuje, da dosojeni odškodninski zneski niso v nasprotju z materialnim pravo v škodo toženke.

8. Prvostopni odločitvi o nastopu dolžniške zamude toženke sodišče druge stopnje pritrjuje. Glede na določbe člena 299/II OZ, ki ga je uporabilo tudi sodišče prve stopnje, ni mogoče slediti pritožbi, da je zamuda nastopila šele s pridobitvijo izvedenskega mnenja v tem postopku oziroma z izdajo napadene sodbe, še posebej, ker iz same pritožbe izhaja, da ima toženka sama možnost predpravdno pridobiti podatke in na tej podlagi oceniti utemeljenost odškodninskih zahtevkov.

9. Toženka se pravilno sklicuje na načela iz členov 9 in 11 ZPP, vendar njeni graji odmere pravdnih stroškov sodišče druge stopnje ne pritrjuje. Upoštevaje razloge izpodbijane sodbe in priloženi stroškovnik tožnikov je odločitev o pravdnih stroških mogoče preizkusiti. Ko pritožba navaja, da je bila neutemeljeno priznana nagrada za sestavo nekaterih nepotrebnih pripravljalnih vlog tožnikov, pa je ugotoviti, da je ta graja pavšalna oziroma nekonkretizirana, zato nanjo ni mogoče odgovoriti. Očitane procesne kršitve v stroškovnem izreku izpodbijane sodbe tako ni bilo.

K pritožbi tožnikov:

10. Tožniki v svoji pritožbi povzemajo v postopku na prvi stopnji ugotovljene odločilne dejanske okoliščine in ob sklicevanju nanje prikazujejo, da jim je bila z izpodbijano sodbo dosojena prenizka odškodnina, s čimer sodišče druge stopnje soglaša. Odločilna je na eni strani dolgotrajna obremenjenost okolja, v katerem tožniki živijo, s prekomernim hrupom, na drugi strani pa subjektivno doživljanje tega posega v osebnostne pravice vsakega od njih. Sodišče prve stopnje je vse navedeno ustrezno ugotovilo in obrazložilo, zato sodišče druge stopnje povzema pravilne dejanske razloge o obsegu nepremoženjske škode vsakega od tožnikov, pri tem pa ocenjuje, da pravilna uporaba materialnega prava iz člena 179 OZ, kar zajema tudi splošna načela odškodninskega prava in primerljivo sodno prakso, narekuje zvišanje prisojene odškodnine vsakemu od tožnikov. Upoštevaje oddaljenost hiše tožnikov od cestišča, neugodnosti, ki jim jih je povzročal neprestan dolgotrajen prekomeren hrup v njihovi stanovanjski hiši in njeni neposredni okolici, čas, ki ga je vsak od njih prebil doma ter v podobnih primerih dosojene odškodnine predstavlja primerno denarno satisfakcijo prvotožnici in drugotožniku odškodnina v znesku 5.000,00 EUR vsakemu, tretjetožniku v znesku 5.800,00 EUR in četrtotožniku v znesku 5.500,00 EUR. Odškodnina je torej vsakemu od tožnikov s to sodbo zvišana za 1.000,00 EUR, za nadaljnja zvišanja pa ni dejanske in pravne podlage.

11. Kar zadeva odmero pravdnih stroškov pritožba ni utemeljena. Sodišče prve stopnje se je pravilno oprlo na določbe člena 155 ZPP, pravilno je uporabilo določbe Odvetniške tarife - OT in ni zagrešilo očitane bistvene kršitve določb procesnega prava. Po pregledu pripravljalnih vlog tožnikov, ki jih je sodišče prve stopnje ocenilo le kot dopise ali v celoti za pravdo nepomembne oziroma nepotrebne, sodišče druge stopnje tej oceni pritrjuje. Ker pa je prvostopno sodbo delno spremenilo, je v skladu s členom 165/II ZPP v zvezi s členom 154/II istega zakona odločilo o pravdnih stroških, upoštevaje v izpodbijani sodbi že priznane postavke stroškovnikov pravdnih strank in njihov sedanji pravdni uspeh. Ugotovilo je, da so bili tožniki v prvi fazi postopka uspešni v obsegu 98 %, v drugi fazi pa v obsegu 92 %, tako da po vzajemni kompenzaciji dolguje toženka tožnikom za prvi del postopka 2.372,77 EUR pravdnih stroškov, za drugi del pa 917,82 EUR, skupno 3.290,59 EUR pravdnih stroškov.

12. Po navedenem je pritožbi tožnikov delno ugodeno ob uporabi pete alineje člena 358 ZPP, v ostalem pa je njihova pritožba zavrnjena ob uporabi člena 353 istega zakona, ko pritožbeni preizkus po uradni dolžnosti upoštevnih kršitev procesnega prava ni pokazal (člen 350/II ZPP). Zavrnjena je tudi neutemeljena pritožba toženke in obsodilni del prvostopne sodbe potrjen v smislu člena 353 ZPP.

13. Tožniki so s pritožbo (pritožbena sporna vrednost 5.900,00 EUR s pp) uspeli v obsegu 4.000,00 EUR oziroma 68 %, zato so v tem obsegu upravičeni do povrnitve pritožbenih stroškov (člen 165/II ZPP v zvezi s členom 154/II istega zakona), odmerjenih v skladu z OT (v zvezi s členom 41/1 Zakona o odvetniški tarifi - ZOdvT)in Zakonom o sodnih taksah - ZST (v zvezi s členom 39 ZST-1). Za sestavo pritožbe gre tožnikom 500 točk, za poročilo stranki po tarifni številki 39/3 OT 20 točk, za materialne stroške 10,4 točke in po členu 9 OT še 30 %, kar skupaj znaša 316,48 EUR, z DDV in sodno takso za sodbo pa 527,55 EUR, od česar dolguje toženka tožnikom 358,73 EUR. Ostale postavke stroškovnika tožnikov (posvet, prejem in pregled odločbe sodišča druge stopnje) so zajete v že priznani nagradi.

14. Toženka s pritožbo ni uspela, zato nosi sama stroške njene vložitve (člen 165/I ZPP v zvezi s členom 154/I istega zakona).