Jedro

Napaka, ki jo zagreši sodišče (nepravilna ugotovitev sodišča, da taksa ni bila plačana pravočasno), ni razlog za vrnitev v prejšnje stanje.

Izrek

Pritožbe zoper sklep z dne 29.1.2010 se zavrnejo in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Pritožbama zoper sklep z dne 8.10.2009 se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje razveljavi.

Obrazložitev

Toženca (drugi toženec in četrti toženec) sta zoper sklep sodišča z dne 8.10.2009, s katerim je sodišče prve stopnje na podlagi 3. odstavka 105.a člena ZPP njuno revizijo štelo za umaknjeno, ker v danem roku po nalogu 7.5.2009 nista plačala sodne takse za revizijo, vložila predlog za vrnitev v prejšnje stanje, podrejeno pritožbo. Trdila sta, da je iz plačilnih nalogov, ki jih prilagata razvidno, da sta sodno takso plačala v postavljenem roku. Sodišče prve stopnje je predlog tožencev (očitno nepravilno je štelo, da sta predlog za vrnitev v prejšnje stanje podali tudi šesta in osma tožena stranka) s sklepom 29.1.2010 zavrglo kot nedovoljen (1. odstavek 120. člena Zakona o pravdnem postopku; Ur. l. RS, št. 73/07; UPB-3; št. 45/08; ZPP) z utemeljitvijo, da toženci zatrjujejo, da niso bili v zamudi. Ugotovilo je, da drži navedba tožencev, da je bilo plačilo sodne takse izvedeno pravočasno, vendar pa napaka, ki jo zagreši sodišče, ni podlaga za vrnitev v prejšnje stanje.

O pritožbi zoper sklep z dne 29.12.2010: Zoper sklep so se pritožili druga, četrta, šesta in osma tožena stranka po svojem pooblaščencu zaradi kršitve pravil pravdnega postopka in predlagali, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in predlogu za vrnitev v prejšnje stanje ugodi. Navajajo, da sta druga tožena in četrta tožena stranka, ne pa tudi šesta tožena in osma tožena stranka, po svojih pooblaščencih vložila predlog za vrnitev v prejšnje stanje, podrejeno pritožbo, zoper sklep sodišča z dne 8.10.2009, s katerim je le-to sklenilo, da se revizija šteje za umaknjeno. Pritožbo vlagajo iz previdnosti, saj menijo, da bi sodišče prve stopnje moralo predlogu za vrnitev v prejšnje stanje ugoditi. Odločitev sodišča prve stopnje je nezakonita, saj bi le-to moralo zadevo odstopiti v reševanje pritožbenemu sodišču oz. že po uradni dolžnosti razveljaviti sklep z dne 8.10.2009, ko je po ponovnem pregledu evidence plačil ugotovilo, da je bila taksa za revizijo v celoti pravočasno plačana. Predlog za vrnitev v prejšnje stanje sta stranki vložili zato, ker sta želeli doseči, da sodišče prve stopnje razveljavi že opravljena dejanja.

Pritožba ni utemeljena.

Predpostavka za odločanje o zahtevi za vrnitev v prejšnje stanje je opravičljiva zamuda pravnega dejanja, ki se je pripetila stranki. Kot pravilno ugotavlja sodišče prve stopnje, napak, za katere stranka trdi, da jih je zagrešilo sodišče prve stopnje (trditev, da je nepravilna ugotovitev sodišča prve stopnje, da sodna taksa za revizijo ni bila pravočasno plačana), ne more uveljavljati kot razlog za vrnitev v prejšnje stanje. Pravno zmotno je pritožbeno stališče, da bi moralo sodišče prve stopnje, ko je po ponovnem pregledu evidence plačil ugotovilo, da je bila taksa za revizijo pravočasno plačana, po uradni dolžnosti razveljaviti sklep z dne 8.10.2009, saj v določbah ZPP za to ni podlage. Toženci, ki kot pritožbeni razlog navajajo kršitev pravil pravdnega postopka, pa obrazloženo niti ne navajajo, katerih določb pravdnega postopka sodišče prve stopnje ni uporabilo oz. jih je uporabilo nepravilno. Razveljavitev sklepa 8.10.2009 (pritožbene navedbe drugega in četrtega toženca, da sta predlog za vrnitev v prejšnje stanje vložila, ker sta želela doseči, da sodišče razveljavi sklep z dne 8.10.2009), bi toženca lahko dosegla le s pritožbo, ki sta jo sicer vložila podrejeno in jo bo pritožbeno sodišče obravnavalo v nadaljevanju. Ker šesti in osmi toženec, kot pravilno opozarjata v pritožbi, nista vložila predloga za vrnitev v prejšnje stanje (sodišče prve stopnje je očitno odločalo brez njunega predloga) ugodnejše odločitve tudi s pritožbo ne moreta doseči. Ker uveljavljani pritožbeni razlog ni podan in ker tudi ni razlogov, na katere mora paziti pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena ZPP), je pritožbo tožencev zavrnilo kot neutemeljeno ter potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

Ker tožena stranka s predlogom za vrnitev v prejšnje stanje ni uspela, pritožbeno sodišče v nadaljevanju obravnava njeno podrejeno vloženo pritožbo zoper sklep z dne 8.10.2009. O pritožbi zoper sklep z dne 8.10.2009: Toženca (drugi in četrti toženec) v pritožbi, brez izrecne navedbe pritožbenih razlogov, predlagata, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne v prejšnje stanje. Izražata nestrinjanje z ugotovitvijo sodišča prve stopnje, da nista plačala pravočasno sodne takse za revizijo. Navajata, da se je po nalogu za plačilo sodne takse za revizijo, ki je bil njunemu pooblaščencu vročen 11.5.2009, rok za plačilo iztekel 26.5.2009. Sodno takso sta, kot dokazujeta s priloženima originaloma plačilnih nalogov, plačala pravočasno in sicer drugi toženec 26.5.2009, četrti toženec pa 25.5.2009. Pritožba je utemeljena.

Nalog za plačilo sodne takse v znesku 1.518,00 EUR je bil tožencema, kot pravilno navajata v pritožbi, vročen 11. 5.2009, zato se je 15-dnevni rok iztekel 26.5.2009. Iz pritožbi priloženih originalnih plačilnih nalogov, je razvidno, da je druga tožena stranka plačala 759,00 EUR 26.5.2009, četrta tožena pa 759,00 EUR 25.5.2009, torej skupno 1.518,00 EUR, torej vse v roku in znesku naloženim s plačilnim nalogom. Drugačne ugotovitve sodišča prve stopnje v izpodbijanem sklepu so zato napačne.

Sodišče prve stopnje je nepravilno uporabilo določbo 3. odstavka 105.a člena ZPP, kar je vplivalo na pravilnost in zakonitost odločitve in s čimer je zagrešilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 1. odstavku 339. člena ZPP. Pritožbeno sodišče je zato pritožbi drugega in četrtega toženca ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo (3. točka 365. člena ZPP).Odločitev o pritožbenih stroških je odpadla, ker pritožniki stroškov niso priglasili.