Jedro

Morebitna finančna sredstva, ki jih tožnik zaradi izgube statusa ne bo pridobil, ker ne bo mogel konkurirati na javnem razpisu, ne predstavljajo težko popravljive škode po določbi 32. člena ZUS, saj sama prijava na razpis še ne pomeni tudi uspeha in pridobitve sredstev.

Izrek

Zahteva za izdajo začasne odredbe se zavrne.

Obrazložitev

Tožnik je 3. 3. 2008 pri naslovnem sodišču vložil tožbo zoper odločbo toženke, št. ... z dne 26. 2. 2008, s katero je bilo odločeno, da se mediju A.(prej ... televizija B.) tožnika odvzame status lokalnega televizijskega programa posebnega pomena (1. točka izreka), da se odločba toženke, št. ... z dne 1. 12. 2005, razveljavi, (2. točka izreka), ter da stroški postopka niso nastali (3. točka izreka). Tožnik v zvezi z vloženo tožbo sodišču predlaga, da sodišče tožbi ugodi in izpodbijano odločbo odpravi ter s sodbo o stvari odloči samo, podredno pa, da vrne zadevo toženki v ponoven postopek.

Hkrati je tožnik vložil tudi predlog za odložitev izvršitve izpodbijane odločbe, v katerem je navedel, da bi se z izvršitvijo izpodbijane odločbe prizadela tožniku težko popravljiva škoda, odložitev pa ne nasprotuje javni koristi, temveč je celo v njenem interesu in tudi ni nevarnosti, da bi nasprotni stranki nastala večja nepopravljiva škoda. Tožnik je namreč takoj po prejemu odločbe sklenil dodatne pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas in tako izpolnjuje vse pogoje za ohranitev oziroma pridobitev statusa lokalnega televizijskega programa posebnega pomena. V primeru, da tožnik izgubi status lokalnega televizijskega programa posebnega pomena, ne more 15. 3. 2008 konkurirati na javnem razpisu za sofinanciranje projektov iz proračunskega sklada za avdiovizualne medije, kar pomeni, da bodo okrnjena sredstva za izvajanje programa in lahko posledično povzročijo resne gospodarske težave pri tožniku. To pa hkrati pomeni, da bi bila izvršitev odločbe kontraproduktivna, saj bi lokalno prebivalstvo izgubilo svoj program, zaposleni pri tožniku pa svojo zaposlitev.

V odgovoru na predlog za izdajo začasne odredbe je toženka navedla, da razlogi tožnika niso tisti razlogi, ki bi v smislu določbe 32. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljnjem besedilu: ZUS-1) narekovali izdajo začasne odredbe. Kakšno je bilo ravnanje tožnika po izdaji odločbe, je po prepričanju toženke irelevantno. Tožnik je bil kot stranka v postopku tako seznanjen z relevantno zakonodajo. Med postopkom bi lahko zadostil pogoju sedme alinee prvega odstavka 78. člena Zakona o medijih (v nadaljnjem besedilu: ZMed), pa tega ni storil. Poleg tega je tožnik tožbi priložil zelo slabe kopije potrdil Zavoda za zaposlovanje, iz katerih pa je razvidno le, da so sklenjena delovna razmerja za določen čas, že iz termina ''najem delovne sile'' pa je jasno, da razmerja, sklenjena po pogodbi z agencijo, niso razmerja, sklenjena za nedoločen čas. Če bi tožnik izpolnil ta pogoj pred izdajo odločbe (oziroma izkazal, da ima vsaj namen zapovedano skleniti), morda do spora sploh ne bi prišlo. Glede nastanka težko popravljive škode pa je toženka preverila spletno stran ministrstva za kulturo in dejansko našla razpis, ki bi vsebinsko ustrezal tožnikovim navedbam (Redni letni javni projektni razpis za sofinanciranje programskih vsebin medijev v letu 2008 št....), katerega rok se ne izteče 15. 3. 2008, ampak 22. 3. 2008, kar pa niti ni pomembno. Na ta razpis bi se tožnik res prijavil, vendar pa v zvezi s tem vseeno obstajajo naslednje neznanke: ali bo razpis uspel, ali se je tožnik prijavil ali imel namen prijaviti, ali tožniku kdo zagotavlja, da bo razpisana sredstva tudi dobil, koliko sredstev mu bo dodeljeno, ali bi ta izguba morebitno pridobljenih sredstev res predstavljala tožniku težko popravljivo škodo. Tožnik je sicer izgubil status lokalnega televizijskega programa, ostaja pa imetnik radijske frekvence ter imetnik dovoljenja za izvajanje televizijske dejavnosti, ki mu oba zagotavljata gospodarsko delovanje in udejstvovanje ter pridobivanje enakih prihodkov, na katere izgubljeni status ne vpliva. Omenjeni status prinaša tožniku le dve prednosti in sicer, da se lahko prijavi na javni razpis po določbi 4. a člena ZMed ter prednost po določbi 112. člena ZMed. Toženka je še navedla, da tožnik ni pojasnil, kakšna naj bi bila ta nepopravljiva škoda in s čem naj bi se odražala, sama navedba o resnih gospodarskih težavah pa je preveč posplošena - še posebej ob predpostavki, da tožnik ostaja imetnik radijske frekvence ter ustreznega dovoljenja. Predlagala je zavrnitev predloga za izdajo začasne odredbe.

Sodišče je zahtevo tožnika za izdajo začasne odredbe zavrnilo iz naslednjih razlogov: Po določbi 2. odstavka 32. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljnjem besedilu: ZUS-1, Uradni list RS, št. 105/06) sodišče na tožnikovo zahtevo odloži izvršitev izpodbijanega akta, če bi se z izvršitvijo akta prizadela tožniku težko popravljiva škoda. Pri odločanju mora sodišče skladno z načelom sorazmernosti upoštevati tudi prizadetost javne koristi ter koristi nasprotnih strank. Tožnik mora tako za utemeljenost začasne odredbe po citirani določbi navesti vse okoliščine in razloge in jih z dokazi tudi utemeljiti.

V predmetnem upravnem sporu je izpodbijana odločba, izdana po uradni dolžnosti v zvezi z opravljanjem strokovnega nadzorstva lokalnega televizijskega programa A. (prej ... televizija B.) tožniku, s katero je toženka mediju A. (prej ... televizija B.) tožnika odvzela status lokalnega televizijskega programa posebnega pomena.

V obravnavanem primeru tožnik zatrjuje, da bi se mu z izvršitvijo izpodbijane odločbe prizadejala težko popravljiva škoda, saj z izgubo statusa lokalnega televizijskega programa posebnega pomena v mesecu marcu 2008 ne bo mogel konkurirati na javnem razpisu za sofinanciranje projektov iz proračunskega sklada za avdiovizualne medije, s tem pa bodo okrnjena sredstva za izvajanje programa, kar lahko posledično povzroči resne gospodarske težave pri tožniku. To pa po mnenju tožnika tudi pomeni kontraproduktivnost izpodbijane odločbe, saj bi lokalno prebivalstvo izgubilo svoj program, zaposleni pri tožniku (tožnik je takoj po prejemu odločbe sklenil dodatne pogodbe o zaposlitvi, s čimer izpolnjuje vse pogoje za ohranitev statusa) pa svojo zaposlitev. Z navedenim tožnik utemeljuje težko popravljivo škodo kot temeljni vsebinski pogoj za izdajo začasne odredbe po določbi 2. odstavka 32. člena ZUS-1. Bistvena pri pravnem pojmu težko popravljive škode ni velikost škode, pač pa njena težka popravljivost. Po mnenju sodišča tožnik težko popravljive škode, ki jo utemeljuje predvsem z materialno škodo, z navedenimi okoliščinami ni uspel dokazati. Izguba sredstev, ki bi jih sicer ob še ohranjenem statusu lokalnega televizijskega programa posebnega pomena tožnik morda pridobil s prijavo na javni razpis, in ki jih sedaj zaradi izpodbijane odločbe tožnik ne more pridobiti, ne pomeni podanosti pogoja težko popravljive škode. Že materialna škoda sama zase ne pomeni težko popravljive škode, zato toliko manj pomenijo težko popravljivo škodo morebitna finančna sredstva, ki jih tožnik zaradi izgube statusa ne bo pridobil. Sama prijava na javni razpis namreč še ne pomeni, da bi tožnik na javnem razpisu uspel in sredstva tudi pridobil. Tako podanosti navedenega pogoja tudi ne predstavljajo zatrjevane resne gospodarske težave (izguba lokalnega TV programa za prebivalstvo in izguba zaposlitev zaposlenih pri tožniku) kot posledica nemožnosti prijave na navedeni razpis in s tem izgube sredstev, ki pa jih tožnik niti ni ocenil, temveč jih le pavšalno zatrjuje, saj je tožnik še vedno izdajatelj medija, med drugim tudi izdajatelj televizijskega programa, in lahko še naprej opravlja svojo dejavnost na način in v obsegu, kot to dopušča ZMed (Uradni list RS, št. 35/01 s spremembami in dopolnitvami). Na uspeh v postopku za izdajo začasne odredbe pa tudi ne more vplivati tožnikova navedba o zadostitvi manjkajočega pogoja po prejemu odločbe (dodatne zaposlitve), saj bi to pomenilo že presojo zakonitosti izpodbijanega akta. Ker tožnik glede na navedeno ni izkazal izpolnjevanja pogoja težko popravljive škode, sodišče tudi ni presojalo ostalih pogojev po citirani določbi 2. odstavka 32. člena ZUS-1. Sodišče je zato odločilo, kot izhaja iz izreka tega sklepa.