Jedro

Pomanjkanje procesne sposobnosti ni bistvena kršitev postopka, če je zakoniti (začasni) zastopnik naknadno odobril dejanje procesno nesposobne stranke.

V letu 2009 je prišlo do spremenjene sodne prakse, iz katere izhaja, da se strošek izkopa ne odšteva od tržne vrednosti izkopanega gramoza. Utemeljitev takšnega stališča je, da tožeča stranka lahko do restitucije gramoza pride le na tak način, da gramoz kupi na trgu, zanj pa mora plačati tržno ceno. Druga utemeljitev pa je, da gre pri nedovoljenem izkopu gramoza za poslovodstvo brez naročila, pri katerem pa poslovodja ni upravičen do povrnitve koristnih izdatkov.

Kadar je povzročeno škodo možno odpraviti z vzpostavitvijo v prejšnje stanje ali s plačilom denarne odškodnine je na oškodovancu, da se odloči, katero obliko odškodnine bo zahteval. Oškodovančeva zahteva pa mora biti primerna. V danem primeru je denarna odškodnina primerna oblika povrnitve škode, ker je toženec izkopano gramozna jamo že zasul z odpadnim gradbenim materialom. Ker navoženi gradbeni material ni iste kvalitete kot gramoz, ki je bil izkopan, je neutemeljena pritožbena navedba, da je škoda že restituirana.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijana sodba v obrestnem delu v 1. točki izreka spremeni, tako da zakonske zamudne obresti nehajo teči, ko vsota zapadlih pa neplačanih obresti doseže glavnico. V presežku se obrestni del zahtevka zavrne.

II. V ostalem delu se pritožba zavrne in se sodba sodišča prve stopnje v nespremenjenem a izpodbijanjem delu potrdi.

III. Vsaka stranka krije svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je naloženo toženi stranki, da je dolžna plačati tožeči stranki 31.843,08 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 10. 04. 2001 dalje do plačila in ji povrniti 2.824,71 EUR stroškov postopka nastalih pred sodiščem prve stopnje. Višji tožbeni zahtevek je zavrnjen.

2. Zoper sodbo sodišča prve stopnje je vložila pritožbo tožena stranka. Bistvo pritožbenih navedb je, da tožena stranka nima pravdne sposobnosti, da sodba temelji na dokazih, ki jih sodišče ne bi smelo upoštevati, da se sodišče ni opredelilo do navedb in dokazov tožene stranke, s čimer ji je bila kršena pravica do izjave, da ima sodba pomanjkljivosti in jo iz tega razloga ni možno preizkusiti. Sodba vsebuje protispisne ugotovitve. Zmotno je ugotovljeno, da je tožena stranka vedela za izkope in da se je zanje dogovorila s T. R., nepravilno je ugotovljeno, da je bil v letu 2000 na parcelni številki 1137/1 in 1138 opravljen izkop. Sodišče je spregledalo ugovor zastaranja in o njem ni odločilo. Tožeči stranki odškodnina ne pripada, ker je zemljišče vzpostavljeno v prejšnje stanje. Določilo, da je gramoz last države, je proti ustaven poseg v zasebno lastnino. Zmotno je stališče, da se pri odmeri odškodnine ne odbijejo stroški izkopa gramoza. Zamudne obresti so nehale teči, ko je vsota zapadlih a neplačanih obresti dosegla glavnico. Tožena stranka je vložila tudi repliko na odgovor na pritožbo tožeče stranke, v katerem opozarja na različno sodno prakso Vrhovnega sodišča RS glede odbitja stroškov izkopa.

3. Tožeča stranka v odgovoru na pritožbo navaja, da tožena stranka zlorablja procesno pravico, ko ugovarja pravdno nesposobnost tožene stranke, saj je z izvedeniškim mnenjem z dne 29. 05. 2009 razpolagala že v času postopka pred sodiščem prve stopnje, a ga sodišču ni predložila. Vsa dejstva in dokaze, na katere se sklicuje pritožba, so bila predlagana do prvega naroka. Tožbeni zahtevek je modificirala po prejemu izvedeniškega mnenja in na njegovi podlagi. Tožena stranka se je imela možnost izjaviti o vseh navedbah tožeče stranke. Kršitve načela kontradiktornosti ni. Tožeča stranka je v tožbi opisala, kje se je vršil izkop, izvedenec pa je ugotovil, da je to bilo na parcelni številki 1137/1 in 1138 k.o. D. Tožbi je priložena odločba A25. Tožnica tožbe ni spremenila. V izpodbijani sodbi je pojasnjeno, da gre za izkope v letu 2000 in 2001. Sodbo je možno preizkusiti. Sklicevanje na restitucijo ni utemeljeno. V pravdi, ki teče zoper T. R. in F. P. se obravnava izkop gramoza na drugem območju in za drugo časovno obdobje. Tožena stranka je umaknila predlog za zaslišanje toženca. Investitorja ni bilo možno ugotoviti, toženec pa je vedel za izkope na njegovem zemljišču. Z vložitvijo tožbe je bilo zastaranje pretrgano. Ugovor zastaranja ni utemeljen. Tožnica ni zahtevala odškodnine za degradirano okolje, temveč za izkopan gramoz, katerega lastnica je bila. Neutemeljeno je sklicevanje, da bi se stroški izkopa morali odštevati od cene izkopanega gramoza. Po izdaji sodbe II Cp 3318/06 je Vrhovno sodišče dokončno zavzelo stališče o tem vprašanju. Zakonskih zamudnih obresti sodišče ni smelo omejiti. Predlaga zavrnitev pritožbe.

4. Pritožba je delno utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je ugotovilo: - da se je v letu 2000 izvajal izkop gramoza na toženčevih zemljiščih parcelna številka 1137/1 in 1138 k.o. D.; - da je bila tožencu dne 14. 06. 2000 izdana odločba o prepovedi nadaljnjega izkopavanja gramoza; - da se je ob inšpekcijskem ogledu 11. 08. 2000 ugotovilo, da se je izkopavanje gramoza nadaljuje, ob inšpekcijskem ogledu 25. 09. 2000 pa, da je izkopana gramozna jama na površini 70 metrov x 17 metrov x 6 metrov; - da je izkopano površino, z gradbenim materialom, zasul T. R., v dogovoru s sinom toženca; - sodišče ne verjame toženčevim navedbam, da toženec ni vedel, kdo koplje gramoz na njegovem zemljišču in da v izkop ni privolil. Toženec je za izkope vedel in se sam ali skupaj s sinom najverjetneje dogovarjal s T. R., da izkoplje in odpelje gramoz; - da toženec nima dovoljenja za izkoriščanje gramoza; - da je prostornina izkopanega gramoza iz gramozne jame 70 metrov x 17 metrov x 6 metrov, zmanjšana za 1 meter odrivke (torej 70 metrov x 17 metrov x 5 metrov), 5950 kubičnih metrov, pomnožena s faktorjem raztresenosti 1,35, tako da je bilo izkopanega gramoza 8032,5 kubičnim metrov, po ceni 950,00 SIT za kubični meter, kar znesek 7.630.875,00 SIT oziroma 31.843,08 EUR.

Na podlagi teh dejstev je zaključilo, da je toženec tožeči stranki odškodninsko odgovoren za škodo, ki je tožeči stranki nastala zaradi nedovoljenega izkopa gramoza v znesku 31.843,08 EUR. Toženi stranki je zato naložilo plačilo tega zneska skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva vložitve tožbe 10. 04. 2001 dalje do plačila.

Pritožbeno sodišče sprejema dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje kot pravilne, kot pravilen pa tudi materialnopravni zaključek, da je toženec tožeči stranki odškodninsko odgovoren za povrnitev škode v znesku 31.843,08 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi za čas od vložitve tožbe 10. 04. 2001 dalje, dokler vsota zapadlih pa neplačanih obresti ne doseže glavnice.

Pritožba je torej utemeljena v delu, ko trdi, da so zamudne obresti v času od 10. 04. 2001 do 22. 05. 2007 že dosegle glavnico ter da so na podlagi ustavne odločbe UI 300/04-25 z dne 02. 03. 2006 v zvezi z določilom 376. člena Obligacijskega zakonika prenehale teči, ko je vsota zapadlih pa neplačanih obresti dosegla glavnico. Izpodbijano sodbo je v obrestnem delu pritožbeno sodišče zato spremenilo, tako da je odločilo, da zamudne obresti nehajo teči, ko vsota zapadlih pa neplačanih obresti doseže glavnico, v presežnem obrestnem delu pa je tožbeni zahtevek zavrnilo.

6. Ostale pritožbene navedbe niso utemeljene.

- Pritožba uveljavlja, da toženec v postopku pred sodiščem prve stopnje ni imel pravdne sposobnosti in da je zato podana absolutna bistvena kršitev postopka iz 11. točke 2. odstavka 339. člena ZPP. Sodišče prve stopnje je s sklepom opr. št. 3210/2006-III z dne 25. 02. 2011 tožencu postavila začasnega zastopnika M. D., ki je dne 15. 03. 2011 odobril opravljena pravdna dejanja toženca.

Pomanjkanje procesne sposobnosti ni bistvena kršitev postopka, če je zakoniti (začasni) zastopnik naknadno odobril dejanje procesno nesposobne stranke (Pravdni postopek, 1974, Juhart, stran 411). Uveljavljana absolutna bistvena kršitev postopka iz 11. točke 2. odstavka 339. člena ZPP zato ni podana; - Pritožba uveljavlja, da je sodišče prve stopnje upoštevalo s tožeče strani prepozno predlagane dokaze. Uveljavlja relativno bistveno kršitev postopka iz 286. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 339. člena ZPP. Pritožba ne trdi, da je takšna relativna kršitev postopka vplivala na zakonitost in pravilnost izpodbijane sodbe. Uveljavljana kršitev zato ni utemeljen razlog za razveljavitev izpodbijane sodbe; - Na pritožbene navedbe, ki grajajo ugotovitev na katerem zemljišču je bila izkopana gramozna jama, v kakšnem obsegu in količini ter ceni izkopanega gramoza, je odgovoriti: Predmet tožbenega zahtevka je izkopan gramoz na površini 70 metrov x 17 metrov x 6 metrov, ki ga je ugotovil inšpektor na ogledu 25. 09. 2000, vse na parcelni številki 1137/1 in 1138 k.o. D., last toženca.

Da je bil izkop na parcelni številki 1137/1 in 1138 je sodišče prve stopnje ugotovilo na podlagi izvedeniškega mnenja Geološkega zavoda, iz katerega izhaja, da sta bili zemljišči parcelna številka 1137/1 in 1138 v letu 1999 intaktni, v aprilu 2001 pa devastirani v površini 4070 kvadratnih metrov. Iz površine 4070 m² je sklepati, da je bil izkop gramoza opravljen tudi od septembra 2000 do aprila 2001, ki pa ni predmet tega postopka. Gramozna jama je bila v septembru velika 1190 m² (70 metrov x 17 metrov). Iz navedenega razloga ugotovitev sodišča prve stopnje, da je bil izkop v septembru 2000 opravljen na zemljiščih parcelna številka 1137/1 in 1138 k.o. D., ni v nasprotju z izvedeniškim mnenjem V. Ž., ki je v svojem izvedeniškem mnenju zapisal, da je večina izkopa na zemljišču parcelna številka 1139/1 k.o. D. Izvedenec Ž. je bil postavljen za ugotavljanje višine stroškov izkopa, ne pa za ugotavljanje na kateri parcelni številki je bil opravljen izkop gramoza v septembru 2000. Količino in ceno mineralne surovine, gramoza, je sodišče prve stopnje ugotovilo na podlagi izvedeniškega mnenja Geološkega zavoda z dne 26. 01. 2004, iz katerega izhaja, da je bilo iz jame 70 metrov x 17 metrov x 6 metrov izkopano 7140 kubičnih metrov materiala, upoštevajoč odrivko v višini 1 metra znaša volumen izkopa 5950 kubičnih metrov, ob upoštevanje faktorja raztresenosti 1,35, znaša količina izkopanega gramoza 8032,50 kubičnih metrov. Cena gramoza iz gramozne jame je bila v letu 2000 / 2001 od 950,00 do 1.890,00 SIT. Sodišče prve stopnje je vzelo najnižjo ceno 950,00 SIT za kubični meter in tako izračunalo škodo tožeče stranke v višini 7.630.875,00 SIT oziroma 31.843,08 EUR. V takšen izračun škode ni dvomiti, saj upošteva najmanjšo ceno gramoza iz gramozne jame.

Sodišče prve stopnje je ravnalo pravilno, ko od tržne cene gramoza 950,00 SIT ni odbilo stroškov izkopa. Odločba pritožbenega sodišča II Cp 3318/2006 z dne 27. 09. 2006 je sicer zavzela stališče, da je od višine odškodnine odšteti povprečne stroške izkopa. Takšno stališče je temeljilo na praksi v letu 2006 (sodba in sklep Vrhovnega sodišča RS III Ips 49/2004 z dne 26. 03. 2005). V letu 2009 je prišlo do spremenjene sodne prakse (odločba Vrhovnega sodišča RS II Ips 292/2008 z dne 24. 09. 2009 in III Ips 87/2008 z dne 12. 05. 2009), iz katerih izhaja, da se strošek izkopa ne odšteva od tržne vrednosti izkopanega gramoza. Utemeljitev takšnega stališča je, da tožeča stranka lahko do restitucije gramoza pride le na tak način, da gramoz kupi na trgu, zanj pa mora plačati tržno ceno. Druga utemeljitev pa je, da gre pri nedovoljenem izkopu gramoza za poslovodstvo brez naročila, pri katerem pa poslovodja ni upravičen do povrnitve koristnih izdatkov (226. člen Zakona o obligacijskih razmerjih). Iz navedenih razlogov ni slediti pritožbeni navedbi, da bi se od tržne cene gramoza morali odšteti stroški izkopa; - Sodišče prve stopnje se res ni izreklo glede ugovora zastaranja za razliko med v tožbi zahtevanim zneskom 4.200.000,00 SIT in v pripravljalni vlogi z dne 13. 05. 2004 povečanim zahtevkom 9.157.050,00 SIT, kar pa na pravilnost in zakonitost sodbe ne vpliva, ker gre za pravno vprašanje, na katerega lahko odgovori pritožbeno sodišče. V danem primeru tožnica s tem, ko je v tožbi zahtevani znesek 4.200.000,00 SIT povečala dne 13. 05. 2004 na znesek 9.157.050,00 SIT, ni spremenila tožbe, ampak je višino vtoževane terjatve povečala glede na ugotovitve dokaznega postopka (mnenje izvedenca Geološkega zavoda z dne 26. 01. 2004, upoštevajoč ugotovljenega količine izkopanega gramoza in ceno izkopanega gramoza). Ker gre zgolj za povečanje zahtevka ne pa za spremembo tožbe oziroma spremembo istovetnosti zahtevka, tožena stranka zgolj zoper povečani del zahtevka nima ugovora zastaranja. Ugovor zastaranja je tožena stranka imela zoper tožbeni zahtevek postavljen v tožbi in če bi ga uveljavljala, bi se ta ugovor zastaranja raztezal tudi na povečani zahtevek 9.157.050,00 SIT. Ker tožena stranka ugovora zastaranja zoper zahtevek zahtevan v tožbi ni dala, je tudi ugovor zastaranja zoper povečani znesek neutemeljen. Drugi razlog je, da je bil zastaralni rok z vložitvijo tožbe pretrgan. Zastaranje v času pravde ne teče. Zahtevek iz v tožbi uveljavljanega dejanskega stanja zato ne more zastarati. V tožbi uveljavljano dejansko stanje pa je, da je toženec brez dovoljenja izkopal gramoz iz gramozne jame velikosti 70 x 17 x 6 metrov. Res je tožeča stranka navedla v tožbi, da je cena kubičnega metra gramoza 600,00 SIT na kubični meter, vendar se škoda ugotavlja na dan sodbe in ima tožeča stranka zato pravico povečati zahtevek na višino škode izračunane po cenah na dan sodbe; - Sodišče prve stopnje je pravilno in zadosti popolno ugotovilo vsa pravna odločilna dejstva in ga v obrazložitvi sodbe tudi jasno in koncizno navedlo. Neutemeljen je zato očitek, da ima izpodbijana sodba pomanjkljivosti, zaradi katerih je ni moč preizkusiti (14. točka 2. odstavka 339. člena ZPP). Neutemeljena je pritožbena navedba, da ima izpodbijana sodba protispisne ugotovitve, ki onemogočajo njen preizkus (15. točka 2. odstavka 339. člena ZPP).

Sodišče prve stopnje je jasno povedalo, da je predmet te pravde izkop velikosti 70 metrov x 17 metrov x 6 metrov, ki je bil ugotovljen v septembru 2000. Kadar je povzročeno škodo možno odpraviti z vzpostavitvijo v prejšnje stanje ali s plačilom denarne odškodnine (185. člen ZOR) je na oškodovancu, da se odloči, katero obliko odškodnine bo zahteval. Oškodovančeva zahteva pa mora biti primerna. V danem primeru je denarna odškodnina primerna oblika povrnitve škode, ker je toženec izkopano gramozna jamo že zasul z odpadnim gradbenim materialom. Ker navoženi gradbeni material ni iste kvalitete kot gramoz, ki je bil izkopan, je neutemeljena pritožbena navedba, da je škoda že restituirana.

Za odločitev v tej zadevi ni odločilno, da zoper toženčevega sina in T. R. teče odškodninska tožba zaradi izkopanega gramoza v letu 2001; - Ugotovitev, da je toženec vedel za izkop gramoza v letu 2000 in da se je najverjetneje sam ali skupaj s sinom, s T. R. dogovoril, da izkoplje in odpelje gramoz, je sodišče prve stopnje izčrpno in prepričljivo obrazložilo. Pritožbeno sodišče razlogom sodišča prve stopnje nima kaj za dodati in se zato v tem delu v celoti sklicuje na obrazložitev v izpodbijani sodbi. Dokazna ocena sodišča prve stopnje ni omajana s pritožbenimi navedbami, ki se sklicujejo na zapisnik inšpekcijskega pregleda z dne 11. 05. 2000, izpoved priče B. Š., M. D. in priče A. (prej A.). Dejstvo je, da s stopnjo prepričanja ni bilo možno ugotoviti, kdo je izkopaval gramoz, s stopnjo prepričanja pa je ugotovljeno, da je toženec vedel za izkope in da jih je najverjetneje tudi dovolil. Izkop gramoza se je vršil od pomladi 2000 do septembra 2000, v času, ko se opravljajo poljska dela. Tožencu zato izkop ni mogel ostati neznan. Če pa bi za izkop lahko in tudi moral vedeti, bi lahko nanj tudi reagiral in ker ni, je logičen sklep, da ga je dovolil. Toženec je zato za povzročeno škodo tožeči stranki najmanj solidarno odgovoren (206. člen Zakona o obligacijskih razmerjih); - Gramoz je mineralna surovina in kot tak naravno bogastvo. V 70. členu Ustave RS je določeno, da zakon določa pogoje, pod katerimi se naravna bogastva izkoriščajo. Zakaj je 11. člen starega Zakona o varstvu okolja v nasprotju s 70. členom Ustave RS, pritožba ne pove.

7. Tožena stranka je s pritožbo uspela le glede teka zamudnih obresti, v glavnem zahtevku pa ne. Iz navedenega razloga mora sama kriti svoje pritožbene stroške (3. odstavek 154. člena ZPP v zvezi s 165. členom ZPP).

Tožeča stranka v odgovoru na pritožbo v večini pritrjuje stališču izpodbijane sodbe. Odgovor na pritožbo ni bil potreben. Tožeča stranka zato ni upravičena do povrnitve nastalih pritožbenih stroškov (155. člen ZPP v zvezi s 165. členom ZPP).