Jedro

Tožnikovo izven pravde pridobljeno izvedensko mnenje sodišče obravnava zgolj kot trditve stranke, ne pa kot dokaz. Pravilnost trditev pa preverja s pomočjo sodnega izvedenca, ki ga določi samo v sodnem postopku. Zato se je strinjati s stališčem pritožbenega sodišča, da procesnega pomena izven pravde pridobljenega izvedenskega mnenja ni mogoče obiti z zaslišanjem izvedenca, ki je mnenje izdelal pred pravdo.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, da je toženka dolžna plačati tožniku 24.700.000,00 SIT (sedaj 103.071,27 EUR) z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti posameznih zneskov. Odločilo je še o stroških postopka.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožnika zavrnilo in potrdilo prvostopenjsko sodbo.

3. Tožnik v pravočasni reviziji proti drugostopenjski sodbi uveljavlja revizijska razloga zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb postopka. Navaja, da je v dokaz svojih navedb predlagal zaslišanje izvedenke mag. M. C. (ki je mnenje izdelala pred pravdo) in njeno soočenje z izvedenci, ki so podali svoje mnenje v pravdnem postopku, vendar sodišče njegovemu dokaznemu predlogu ni ugodilo. Zato je podana kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Zatrjuje tudi kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. V nadaljevanju povzema vsebino izvedeniškega mnenja mag. M. C. in zatrjuje, da je napačen zaključek sodišč, da ni izkazal vzročne zveze med zatrjevano škodo in prometno nesrečo. Predlaga, naj revizijsko sodišče reviziji ugodi in sodbi razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

4. Revizija je bila dostavljena Državnemu tožilstvu Republike Slovenije in vročena toženki, ki nanjo ni odgovorila.

5. Revizija ni utemeljena.

6. Tožnik neutemeljeno uveljavlja bistveno kršitev določb pravdnega postopka, ko trdi, da bi moralo sodišče ugoditi njegovemu predlogu in zaslišati (še) izvedenko mag. M. C., ki je mnenje izdelala pred pravdo, ter jo soočiti s strani sodišča postavljenimi izvedenci. Tožnikovo izven pravde pridobljeno izvedensko mnenje sodišče obravnava zgolj kot trditve stranke, ne pa kot dokaz. Pravilnost trditev pa preverja s pomočjo sodnega izvedenca, ki ga določi samo v sodnem postopku. Zato se je strinjati s stališčem pritožbenega sodišča, da procesnega pomena izven pravde pridobljenega izvedenskega mnenja ni mogoče obiti z zaslišanjem izvedenca, ki je mnenje izdelal pred pravdo. Ker drži tudi, da tožnik med postopkom pred sodiščem prve stopnje (pravočasno) ni predlagal zaslišanja izvedenke mag. M. C. kot njegove lečeče zdravnice, so v obravnavanem primeru obstajali upravičeni razlogi za zavrnitev tožnikovega dokaznega predloga. Zato zatrjevana kršitev načela kontradiktornosti v obravnavanem primeru ni podana.

7. Preostalih trditev o relevantnih procesnih kršitvah tožnik ne konkretizira, zato jih revizijsko sodišče ne sme preizkusiti (primerjaj 371. člen ZPP).

8. Po dejanskih ugotovitvah obeh sodišč tožnik ni uspel dokazati, da je njegovo sedanje zdravstveno stanje posledica prometne nesreče iz leta 1993. Zato je odločitev sodišč o zavrnitvi tožbenega zahtevka tudi materialnopravno pravilna (154. člen Zakona o obligacijskih razmerjih – ZOR, ki se v tej zadevi uporablja na podlagi 1060. člena Obligacijskega zakonika – OZ).

9. Ker niso podani razlogi, zaradi katerih je bila vložena revizija, niti razlog, na katerega pazi revizijsko sodišče po uradni dolžnosti, je bilo treba neutemeljeno revizijo tožnika na podlagi določbe 378. člena ZPP zavrniti in z njo tudi njegov zahtevek za povrnitev stroškov revizije (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP).