Jedro

Tožena stranka ima vseskozi samo po en oddelek od prvega do devetega razreda. Gre za majhno šolo, s predvidljivim številom učencev v posameznem oddelku. Spremenjeno število učencev v posameznem oddelku ali nihanje ur učne obveznosti v posameznem šolskem letu ne daje podlage za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas po tretji alineji prvega odstavka 54. člena ZDR-1 (ko je ur več) oziroma po sedmem odstavku 109. člena ZOFVI (ko je ur manj). Takšno nezakonito izmenjevanje razlogov za sklepanje pogodb o zaposlitvi za določen čas pomeni zlorabo tega instituta.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi, izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje se delno spremeni tako, da se izrek sodbe v I. točki na novo glasi: ''I. Ugotovi se, da sta stranki 24. 8. 2015 sklenili pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas za delovno mesto učitelja predmetnega pouka - za opravljanje nalog učitelja glasbene umetnosti, OPZ in MPZ in izbirnih predmetov, s pravicami in obveznostmi po navedeni pogodbi o zaposlitvi.

Ugotovi se, da je tožeči stranki 31. 8. 2016 delovno razmerje pri toženi stranki prenehalo na nezakonit način in ji še vedno traja.

Tožena stranka je dolžna v 8 dneh tožečo stranko pozvati nazaj na delo in ji za čas od 1. 9. 2016 dalje do reintegracije priznati delovno dobo, ji za navedeni čas obračunati nadomestilo plače, kot če bi delala, odvesti davke in prispevke ter izplačati dobljene neto zneske z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 6. dne v mesecu za pretekli mesec.

Kar je zahtevala tožeča stranka več ali drugače (naložitev sklenitve pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas, vpis delovne dobe v delovno knjižico, plačilo zakonskih zamudnih obresti že od 5. dne v mesecu za pretekli mesec), se zavrne.

Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka 1.256,60 EUR, v roku 8 dni, po poteku roka z zakonskimi zamudnimi obrestmi dalje do plačila.

II. V preostalem se pritožba zavrne in se v nespremenjenem izpodbijanem delu sodba sodišča prve stopnje potrdi.

III. Tožena stranka krije sama svoje stroške pritožbenega postopka, tožeči stranki pa je dolžna povrniti pritožbene stroške 214,20 EUR, v roku 8 dni, po poteku roka z zakonskimi zamudnimi obrestmi dalje do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, ki se nanaša na ugotovitev, da sta stranki 24. 8. 2015 sklenili pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas za delovno mesto učitelja predmetnega pouka, za opravljanje nalog učitelja glasbene umetnosti, OPZ in MPZ in izbirnih predmetov, na sklenitev takšne pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas; na ugotovitev, da je tožeči stranki 31. 8. 2016 delovno razmerje pri toženi stranki prenehalo na nezakonit način in ji še vedno traja; na poziv nazaj na delo; priznanje delovne dobe za čas od 1. 9. 2016 dalje do reintegracije in na reparaciji. Zavrnilo je tudi stroškovni zahtevek tožeče stranke in odločilo, da tožena stranka sama krije svoje stroške postopka.

2. Zoper sodbo (razen v delu, da tožena stranka sama krije svoje stroške postopka) se pritožuje tožnica iz vseh treh pritožbenih razlogov po 338. členu ZPP. Navaja, da sodišče prve stopnje ni upoštevalo stališč in napotil pritožbenega sodišča iz razveljavitvenega sklepa Pdp 286/2017. Znova je zmotno uporabilo materialno pravo. Iz izvedenih dokazov izhaja, da pri toženi stranki obstoji stalna potreba po delu tožnice. Delo, ki ga je opravljala tožnica sedaj opravlja druga delavka. Pri toženi stranki je vseskozi potreba po delu, kot ga je opravljala tožnica. Nihanja v številu učencev pri toženi stranki so predvidljiva. Tožena stranka ni dokazala zakonitega razloga za sklepanje pogodb o zaposlitvi za določen čas. Ni prišlo do zmanjšanja oddelkov, na kar se sklicuje prva pogodba o zaposlitvi. Ta razlog, ki naj bi ga omogočal ZOFVI, ni dokazan. Tudi če bi šlo za zmanjševanje oddelkov, bi vseeno obstajala konstantna potreba po učitelju glasbene umetnosti. Tožena stranka ni dokazala zakonitega razloga za sklepanje pogodb o zaposlitvi za določen čas. Sodišče je skušalo opravičiti neustrezno postopanje ravnatelja tožene stranke. Tudi v ponovljenem postopku je sodišče nekritično sledilo toženi stranki. Ker pa je vseeno v zadostni meri raziskalo dejansko stanje in ugotovilo relevantna dejstva, predlaga pritožbenemu sodišču, da pritožbi ugodi tako, da izpodbijani del sodbe spremeni in zahtevku ugodi.

3. Tožena stranka v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev.

4. Pritožba je delno utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče v tej zadevi odloča drugič. Prvič je s sklepom Pdp 286/2017 z dne 28. 6. 2017 tožničini pritožbi ugodilo, sodbo sodišča prve stopnje Pd 117/2016 z dne 18. 1. 2017 razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo odločanje, da razišče, ali je šlo v spornem primeru sklepanja pogodb o zaposlitvi za določen čas za zlorabo tega instituta.

6. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani del sodbe v mejah uveljavljanih pritožbenih razlogov, pri čemer je po uradni dolžnosti pazilo na absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka, naštete v drugem odstavku 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nasl.), ter na pravilno uporabo materialnega prava. Ugotovilo je, da sodišče prve stopnje ni storilo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na ugotovljeno dejansko stanje pa je zmotno uporabilo materialno pravo.

7. Sodišče prve stopnje ni pravilno upoštevalo ključnega pravila v tovrstnih sporih, da je pogodbo o zaposlitvi za določen čas dopustno skleniti le izjemoma, iz zakonsko predvidenih razlogov (54. člen Zakona o delovnih razmerjih; ZDR-1, Ur. l. RS, št. 21/2013 in nasl.). Praviloma se delovno razmerje sklepa za nedoločen čas. Zato se, če je pogodba o zaposlitvi za določen čas sklenjena v nasprotju z zakonom, šteje, da je delavec sklenil pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas (56. člen ZDR-1).

8. Tožena stranka je za opravljanje nalog učitelja glasbene umetnosti ter vodenje otroškega in mladinskega pevskega zbora v šolskem letu 2013/2014 za določen čas od 1. 9. 2013 do 31. 8. 2014 zaposlila A.A., za 18 ur na teden, iz razloga zmanjšanega obsega vpisa v prihodnjih šolskih letih.

V šolskem letu 2014/2015 je za opravljanje istih nalog zaposlila tožnico, in sicer na podlagi pogodbe o zaposlitvi z dne 8. 9. 2014 za določen čas od 8. 9. 2014 do 31. 8. 2015, za 14 ur na teden, iz razloga zmanjševanje oddelkov.

Tudi v šolskem letu 2015/2016 je za opravljanje istih nalog zaposlila tožnico, na podlagi pogodbe o zaposlitvi z dne 24. 8. 2015 za določen čas od 1. 9. 2015 do 31. 8. 2016, za 22 ur na teden, iz razloga začasno povečanega obsega dela.

9. Tožena stranka se je v pogodbi o zaposlitvi, ki jo je sklenila z navedenim delavcem, vsaj smiselno sklicevala na razlog sklenitve pogodbe o zaposlitvi za določen čas iz 109. člena Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (ZOFVI, Ur. l. RS, št. 12/1996 in nasl.), ki v sedmem odstavku dopušča možnost, da se poleg primerov iz ZDR-1, pogodba o zaposlitvi za določen čas sklene tudi v primeru, če gre za predvideno zmanjšanje obsega vpisa učencev v šolo ali za spremembo javno veljavnih programov vzgoje in izobraževanja oziroma predmetnikov.

10. Tožena stranka se je namreč tudi v zvezi s tožničino pogodbo o zaposlitvi z dne 24. 8. 2015 sklicevala na razlog sklenitve po navedeni določbi ZOFVI. V pogodbi ga je neustrezno opredelila kot zmanjšanje oddelkov. V odgovoru na tožbo pa je pojasnila, da se to nanaša na zmanjšan obseg vpisa učencev in zmanjšan vpis v interesne dejavnosti, pri čemer je poudarila tretje vzgojnoizobraževalno obdobje, in sicer da je bilo v šolskem letu 2013/2014 v oddelek 7. razreda vpisanih 20 učencev, v oddelek 8. razreda 14 učencev, v oddelek 9. razreda 19 učencev; v šolskem letu 2014/2015 pa je bilo v oddelek 7. razreda vpisanih 13 učencev, v oddelek 8. razreda 20 učencev, v oddelek 9. razreda pa 14 učencev. Tožena stranka je seveda pri tem izpostavila predvsem znižanje števila učencev, ki so v šolskem letu 2014/2015 obiskovali 7. in 9. razred. Vendar pa navedeno nikakor ne ustreza zakonski dikciji razloga za sklepanje pogodb o zaposlitvi za določen čas iz sedmega odstavka 109. člena ZOFVI. Tega ne utemeljuje niti drugo razlogovanje sodišča prve stopnje v zvezi s tem.

11. Vpis v šolo se praviloma izvede v prvem razredu1, izjemoma kasneje, česar tožena stranka ni dokazovala, kot tudi ni dokazovala spremembe programa oziroma predmetnika, da bi bilo možno razlog sklenitve pogodbe ''zmanjševanja oddelkov'' razumeti v smislu sedmega odstavka 109. čelna ZOFVI.

12. Sploh pa od uveljavitve ZDR-1 (v posledici pravila iz 28. člena tega zakona, da mora pogodba o zaposlitvi vsebovati razlog za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas) velja strožja presoja glede tega, ali je podan razlog, naveden v pogodbi o zaposlitvi za določen čas, ali ne. Ni več relevantna predhodna sodna praksa, da lahko sodišče tudi mimo opredelitve razloga iz pogodbe o zaposlitvi preveri, ali je glede na ugotovljeno dejansko stanje podan kateri izmed dopustnih razlogov za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas. Sodišče torej presoja le, ali je razlog, opredeljen v pogodbi o zaposlitvi, podan. Da pa je ta upošteven, mora biti tudi zakonsko predviden, kar za ''zmanjševanje oddelkov'' nikakor ne velja.

13. Sodišče prve stopnje je napačno dalo poudarek številu ur, za katere so bile sklenjene pogodbe o zaposlitvi za določen čas. To, da je bil A.A. zaposlen za 18 ur na teden, tožnica v šolskem letu 2014/2015 za 14 ur na teden, v šolskem letu 2015/2016 za 22 ur na teden (nato pa naj bi se v šolskem letu 2016/2017 število ur za isto delo spet zmanjšalo) niso odločilna dejstva tega spora. Zgolj to, da niha število ur učne obveznosti pri predmetu, ki se sicer vseskozi izvaja, še ne daje podlage za sklepanje pogodbe o zaposlitvi za določen čas.

14. Tožena stranka ima vseskozi samo po en oddelek od prvega do devetega razreda. Gre za majhno šolo, s predvidljivim številom učencev v posameznem oddelku. Spremenjeno število učencev v posameznem oddelku ali nihanje ur učne obveznosti v posameznem šolskem letu ne daje podlage za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas po tretji alineji prvega odstavka 54. člena ZDR-1 (ko je ur več) oziroma po sedmem odstavku 109. člena ZOFVI (ko je ur manj). Takšno nezakonito izmenjevanje razlogov za sklepanje pogodb o zaposlitvi za določen čas pomeni zlorabo tega instituta.

15. V primeru stalne potrebe po določenem delu je delodajalec dolžan sklepati pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas. Zato je treba pri presoji razloga sklenitve pogodbe o zaposlitvi za določen z dne 24. 8. 2015 - začasno povečan obsega dela (ki ga sicer predvideva tretja alineja 1. odstavka 54. člena ZDR-1) upoštevati kontinuirano potrebo po učitelju glasbe oziroma nizanje pogodb o zaposlitvi za določen čas za istovrstno delo pri toženi stranki.

16. Sodišče prve stopnje je namreč tudi glede druge pogodbe o zaposlitvi, sklenjene s tožnico, presodilo, da je bila sklenjena iz zakonitega razloga. Obrazložilo je, da je bil v tem letu povečan vpis učencev v šolo, in sicer da je bilo v šolskem letu 2014/2015 vpisanih skupaj 138 učencev, v šolskem letu 2015/2016 pa 147 učencev, kar da je vplivalo na povečan obseg del, predvsem podaljšanega bivanja in možnost oblikovanja manjših učnih skupin, skratka na organizacijo delovnega procesa. V zvezi s tem je glede tožnice poudarilo, da je v šolskem letu 2014/2015 opravila skupno 333 ur, v šolskem letu 2015/2016 pa 420 ur. Vseeno pa to ne pomeni, da je bila v šolskem letu s tožnico zakonito sklenjena pogodba o zaposlitvi za določen čas iz razloga (zgolj) začasno povečanega obsega dela.

17. Prav tako je napačno razlogovanje sodišča prve stopnje, da zakonitost tega razloga za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas dokazuje tudi dejstvo, da je šla v tem letu ena delavka na porodniški dopust, zaradi česar je bil del ur te delavke dodeljen tožnici kot povečan obseg dela. Nadomeščanje začasno odsotnega delavca je namreč predvideno v drugi alineji prvega odstavka 54. člena ZDR-1 kot poseben razlog za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas, na katerega pa se tožena stranka v pogodbi o zaposlitvi za določen čas ni sklicevala.

18. Sicer pa je podlaga za transformacijo delovnega razmerja iz določenega v nedoločen čas nastala že ob nezakoniti sklenitvi prve pogodbe o zaposlitvi za določen čas. Ker je tožnica zahtevala ugotovitev transformacije šele od 24. 8. 2015, sodišče pa ne sme prekoračiti tožbenega zahtevka, je pri odločanju sledilo postavljenemu zahtevku tožnice, ki tudi reintegracijo in reparacijo veže na zadnjo sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za določen čas. Vseeno tožničin zahtevek ni v celoti utemeljen. Ker se že po zakonu šteje, da se je delovno razmerje transformiralo iz določenega v nedoločen čas, v skladu s sodno prakso ne pride v poštev še posebna naložitev pisne sklenitve pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas. Ker je bila z novelo ZDR-A s 1. 1. 2009 ukinjena delovna knjižica v fizični obliki, toženi stranki ni možno naložiti vpisa delovne dobe v delovno knjižico. Zato je navedeno predmet zavrnitve zahtevka. Ker je zapadlost plač v javnem sektorju 5. dne v mesecu za pretekli mesec, nastane zamuda s plačilom šele naslednjega dne, zato je neutemeljen tudi s tem povezan malenkostni del obrestnega zahtevka.

19. Glede na navedene razloge je pritožbeno sodišče pritožbi tožnice v pretežnem delu ugodilo in izpodbijani del sodbe v večjem delu spremenilo tako, da je tožbenemu zahtevku ugodilo (peta alineja 358. člena ZPP), v preostalem pa je pritožbo zavrnilo in v manjšem nespremenjenem delu potrdilo zavrnilno odločitev sodišča prve stopnje (353. člen ZPP), s tem da je celotni izrek I. točke sodbe sodišča prve stopnje oblikovalo na novo. Pri tem je zaradi spremenjene odločitve o glavni stvari poseglo tudi v odločitev o stroških postopka. Ker je tožnica, razen v sorazmerno majhnem delu, z zahtevkom uspela, ji je tožena stranka dolžna povrniti stroške postopka (tretji odstavek 154. člena ZPP), ki v skladu z Odvetniško tarifo (Ur. l. RS, št. 2/2015 in nasl.) znašajo: 300 točk za sestavo tožbe, 675 točk za sestavo treh pripravljanih vlog, 750 točk za zastopanje na narokih, 100 točk za urnino glede trajanja drugega naroka, pri čemer je treba upoštevati še strošek 375 točk za sestavo prve pritožbe zoper sodbo (tretji odstavek 165. člena ZPP). To je skupaj 2.200 točk, kar z 2% materialnimi stroški in 20% DDV znaša 1.256,60 EUR s pp. Ker si je tožnica odvetnika izbrala izven območja sodišča, priglašeni stroški, nastali v zvezi s tem (kilometrina, dnevnice), niso potrebni stroški v smislu 155. člena ZPP, ki bi se zaradi uspeha v pravdi prevalili na nasprotno stranko, pač pa so stvar razmerja med tožnico in njenim odvetnikom.

20. Ker je tožnica z obravnavano pritožbo, razen v manjšem delu, uspela, ji je tožena stranka dolžna povrniti 375 točk za sestavo pritožbe, kar z 2% materialnimi stroški in 22% DDV znaša 214,20 EUR (154., 165. člen ZPP), medtem ko tožena stranka v tovrstnih sporih krije sama svoje stroške tudi ne glede na uspeh (peti odstavek 41. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih, Ur. l. RS, št. 2/2004 in nasl.).

1 Iz listine pod B10 pritožbeno sodišče sklepa celo, da je bilo v šolskem letu 2014/2015 v prvi razred vpisanih celo več otrok (20), kot predhodno leto (16), kar je ravno nasprotno pogoju iz sedmega odstavka 109. člena ZOFVI.