- Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
- Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
- Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Podobni dokumenti
Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov
VSL sklep II Cp 8/2016
ECLI:SI:VSLJ:2016:II.CP.8.2016 Civilni oddelek
Povzetek
- Odpoved na predlog za oprostitev plačila sodnih taksAli sama predložitev izjave o premoženjskem stanju pomeni vložitev predloga za oprostitev plačila sodnih taks?
- Postopek sodišča v zvezi z dopolnitvijo predlogaAli je sodišče dolžno pozvati toženko na dopolnitev predloga za oprostitev plačila sodnih taks?
- Upoštevanje ustavnih načel v sodnem postopkuAli je sodišče kršilo načelo enakega varstva pravic iz Ustave?
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!
Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Jedro
Sama predložitev izjave o premoženjskem stanju ne pomeni vložitev predloga za oprostitev plačila sodnih taks, saj ne toženka ne pooblaščenec takega predloga nista podala in če predloga ni, sodišče tudi ni moglo odločati o njem.
Izrek
Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.
Obrazložitev
1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje predlog toženke za podaljšanje roka za plačilo sodne takse za pritožbo zavrne in pritožbo toženke štelo za umaknjeno.
2. Zoper tak sklep se iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje toženka in v pritožbi predlaga, da pritožbeno sodišče ugodi njeni pritožbi ter izpodbijani sklep razveljavi.
3. V pritožbi toženka navaja, da je vložila izjavo o premoženjskem stanju z namenom oprostitve plačila sodnih taks. Sodišče bi moralo toženko pozvati na dopolnitev in ker tega ni storilo, gre za kršitev načela enakega varstva pravic iz čl. 22 Ustave. Sodišče bi moralo subsidiarno uporabiti Zakon o splošnem upravnem postopku in na podlagi čl. 67 toženko pozvati na dopolnitev predloga za oprostitev plačila sodnih taks. Sodišče se sklicuje na odločbo I Cp 425/2010, ki pa ne predstavlja stališča sodne prakse, saj je bilo zavzeto zgolj v eni odločbi, medtem ko se v identičnih primerih kako postopati sploh ni pojavilo.
4. Pritožba ni utemeljena.
5. Toženka odločitve sodišča prve stopnje v točki I izreka izrecno sploh ne izpodbija, saj sama povzema odločitev sodišča prve stopnje, ki je materialnopravno pravilna, saj sodišče nima pooblastila, da zakonsko določen rok podaljša kot je pravilno toženki že pojasnilo sodišče prve stopnje.
6. Toženka, ki jo zastopa odvetnik, je v postopku po izdaji sodbe predlagala le podaljšanje roka za plačilo sodne takse, ni pa predlagala oprostitev plačila sodnih taks. Sama predložitev izjave o premoženjskem stanju ne pomeni vložitev predloga za oprostitev plačila sodnih taks, saj ne toženka ne pooblaščenec takega predloga nista podala in če predloga ni, sodišče tudi ni moglo odločati o njem. Spreneveda se toženka in ne sodišče kot neutemeljeno očita sodišču prve stopnje toženka. Sodišče ne more ugibati, kaj je nameravala toženka s predložitvijo izjave o premoženjskem stanju, če pa ni vložila nobenega predloga in je v zvezi s tem sodišče tudi ni imelo kaj pozivati na dopolnitev niti se toženka ne more sklicevati na ustavno načelo o neenakopravnosti obravnavanja strank niti na določbe čl. 67 ZUP. Neutemeljena je nadaljnja pritožbena trditev, da odločba pritožbenega sodišča I Cp 425/2010 ne predstavlja ustaljene sodne prakse. Nevložitev predloga za taksno oprostitev ne more nadomestiti dokaza o premoženjskem stanju.
7. Glede na navedeno je bilo pritožbo zavrniti in potrditi izpodbijani sklep (čl. 365 tč. 2 ZPP).