Jedro

Pravično denarno odškodnino za nepremoženjsko škodo (raztrganino vranice z odstranitvijo V. st. po Fischerju, udarnino in raztrganino ledvic III. st. po Fischerju), zlom 11. rebra levo (II. st. po Fischerju) predstavlja odškodnina v višini 53 povpr. plač v času sojenja (sept. 2012).

Izrek

Pritožbi se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje delno spremeni tako, da se odškodnina zniža za 18.500,00 EUR in se tako zavrne zahtevek še za 18.500,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1. 6. 2010 dalje.

Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti 4.714,08 pravdnih stroškov v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki začnejo teči prvi dan po izteku 15-dnevnega roka pod izvršbo.

V preostalem še izpodbijanem delu se pritožba zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Tožeča stranka je dolžna povrniti toženi strani 384,75 EUR stroškov pritožbenega postopka v roku 15 dni, v primeru zamude pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo prisodilo tožniku odškodnino za gmotno in negmotno škodo, ki jo je utrpel v škodnem dogodku 6. 1. 2009 kot delavec zavarovanca tožene stranke P.V.. Zaradi odvijanja matice na spoju med dvema lokoma je prišlo do sprostitve pritiska, pri čemer je en lok tožniku padel na levo stran hrbta in ga hudo telesno poškodoval. Tožnik je utrpel udarnino trebuha, raztrganino vranice, kar je izvedenec ocenil kot zelo hudo telesno poškodbo (V. stopnje po Fischerju), zlom 11. rebra levo, kar je izvedenec ocenil kot lahko telesno poškodbo (II. stopnja po Fischerju), udarnino in raztrganino ledvic, kar je izvedenec ocenil kot hudo telesno poškodbo (III. stopnja). Utrpel je tudi številne podplutbe in odrgnine. Sodišče mu je prisodilo odškodnino za fizične bolečine in neugodnosti, povezane z zdravljenjem 20.000,00 EUR od zahtevanih 35.000,00 EUR, za strah 5.000,00 EUR od zahtevanih 15.000,00 EUR, za psihične bolečine za skaženost 5.000,00 EUR od zahtevanih 10.000,00 EUR in za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti 40.000,00 EUR od zahtevanih 55.000,00 EUR. Tako mu je skupno prisodilo odškodnino v skupni višini 70.000,00 EUR, kar predstavlja 72 povprečnih plač. Od te odškodnine je odštelo že plačano in valorizirano akontacijo. Od te odškodnine pa mu je od zamude dalje priznalo tudi zakonske zamudne obresti. V skladu z določbo drugega odstavka 174. člena OZ je sodišče tožniku prisodilo tudi odškodnino za materialno škodo in sicer za izgubo na zaslužku ter rento. O stroških postopka je odločilo glede na uspeh strank.

Zoper sodbo se je pravočasno pritožila tožena stranka, ki uveljavlja pritožbena razloga zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb pravdnega postopka (prva in tretja točka prvega odstavka 338. člena ZPP), sodbo pa izpodbija nad prisojenim zneskom 29.000,00 EUR in predlaga, da sodišče zavrne zahtevek še za znesek 41.000,00 EUR. Sodišču očita, da je odmerilo odškodnino, ki bistveno odstopa od sodne prakse za podobne primere, zato tako prisojena odškodnina ni niti pravična niti primerna. Pri tem se sklicuje na sodbe II Ips 442/2004, 137/2006 in 803/2006. V pritožbi povzema ugotovitve sodišča prve stopnje in dejanskega stanja ne izpodbija, sklicuje se tudi na mnenje izvedenca medicinske stroke in meni, da bi bila primerna odškodnina za fizične bolečine in neugodnosti povezane z zdravljenjem 13.500,00 EUR, za strah odškodnina v višini 2.500,00 EUR, za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti pa odškodnina v znesku 12.000,00 EUR, saj poškodbe reber, ledvice in rame pri tožniku niso pustile trajnih posledic. Tudi zaradi odstranitve vranice tožnikove življenjske aktivnosti niso tako hude zmanjšane, da bi bila utemeljena odškodnina v tej višini. Sodišče pri tej vrsti škode ne bi smelo upoštevati posttravmatske stresne motnje, saj gre za neugodnosti povezane z zdravljenjem, ker so te težave trajale samo določeno obdobje in niso trajne. Tudi odškodnina za skaženost je bistveno previsoka, saj se skaženost izraža na delu telesa, ki je v večino leta pokrit z obleko in drugim ljudem ni viden. Meni, da bi bila primerna odškodnina 1.000,00 EUR. Predlaga, da se pritožbi ugodi in da se sodbo sodišča prve stopnje spremeni tako, da se tožbeni zahtevek zavrne še za 41.000,00 EUR in odloči o stroških pravdnega postopka. Zahteva povrnitev stroškov pritožbenega postopka za plačano takso za pritožbo.

Pritožba je delno utemeljena.

Pritožnik s pritožbo ne izpodbija odločitve sodišča prve stopnje, s katero je le -to prisodilo odškodnino za gmotno škodo, zato je postala sodba v tem delu pravnomočna. Prav tako se zoper zavrnilni del sodbe tožeča stranka ni pritožila in je sodba v tem delu postala pravnomočna. Temelj odškodninske odgovornosti med strankami ni bil sporen.

Pritožnica s pritožbo dejanskega stanja, ki ga je ugotovilo sodišče prve stopnje ne izpodbija. Sodišče prve stopnje je tožniku odmerilo odškodnino za fizične bolečine in neugodnosti zdravljenja v višini 20.000,00 EUR, kar pa je ob upoštevanju meril, ki so določena v 179. členu OZ nekoliko previsoka odškodnina. Tožnik je imel neprestano hude bolečine samo 9 dni, pa še takrat je jemal zdravila proti bolečinam, občasne hude bolečine 5 dni, srednje hude tri tedne in trajne lahke en mesec, v bodoče pa bo trpel le občasne lahke bolečine, predvsem ob spremembi vremena in preutrujenosti. Tudi neugodnosti, ki jih je tožnik trpel, niso tako številne, saj je bilo zdravljenje zaključeno v sedmih mesecih, težave s posttravmatsko stresno motnjo pa so izzvenele v devetih mesecih. Ob upoštevanju dejanskega stanja, ki ga je ugotovilo sodišče prve stopnje in se pri tem pravilno oprlo na mnenje izvedencev, ki sta objektivizirala tožnikovo izpovedbo, je primerna odškodnina v višini 17.000,00 EUR. Zato je bilo potrebno v tem delu pritožbi delno ugoditi in odškodnino znižati za 3.000,00 EUR. Glede na težo in trajanje fizičnih bolečin, ob upoštevanju neugodnosti in bodočih bolečin pa nižja odškodnina kot jo s pritožbo priznava tožena stranka, ne bi bila primerna.

Tudi odškodnina za strah je previsoka in je po mnenju pritožbenega sodišča ob dejanskem stanju, ki ga je ugotovilo sodišče prve stopnje, primerna odškodnina v višini 2.500,00 EUR. V tem delu je pritožba tožene stranke v celoti utemeljena.

Previsoka pa je odškodnina tudi za duševne bolečine za skaženost, saj pritožnica pravilno opozarja na to, da ima tožnik vidne posledice poškodb, na delu telesa, ki ga lahko zakrije, nekaj več kot 10 cm dolgo in približno za en prst široko brazgotino ter nekoliko nesimetričen trebuh zaradi odstranjene vranice. Te spremembe na telesu so na delu, ki je praviloma pokrit z majico, zato je po mnenju pritožbenega sodišča primerna odškodnina v višini 2.000,00 EUR. Nižja odškodnina pa glede na to, da je tožnik mlad človek in da mu je sodišče utemeljeno verjelo, da duševno trpi, ne bi bila primerna.

Previsoka je odškodnina tudi za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti in je po mnenju pritožbenega sodišča primerna odškodnina v višini 30.000,00 EUR. Tožnik še vedno lahko opravlja delo, sodišče je ugotovilo, da dela na lažjem delovnem mestu, vendar še vedno dela v jami. Res je sodišče prve stopnje zaključilo, da se tožnik ne more več ukvarjati z borilnimi veščinami, vendar pa je pri tem tožnikovo izpovedbo pravilno objektiviziralo z mnenjem izvedencev medicinske in psihiatrične stroke. Izvedenec je navedel, da se funkcionalne posledice poškodbe kažejo v hudi imunski manjvrednosti zaradi odsotnosti vranice in oslabljene čvrstosti sprednje trebušne stene. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, na katerih področjih življenja in dela bo tožnik predvsem zaradi poškodbe vranice omejen, medtem ko je izvedenec za posttravmatsko stresno motnjo navedel, da je izzvenela, tako da teh posledic ni možno šteti pri tej obliki škode, pač pa jih je sodišče pravilno upoštevalo pri odškodnini za fizične bolečine in neugodnosti povezane z zdravljenjem. Ob tako ugotovljenem dejanskem stanju, ki ga pritožnica ne izpodbija, pa je primerna odškodnina 30.000,00 EUR. Pritožnica neutemeljeno navaja, da bi sodišče moralo odmeriti odškodnino le v višini 12.000,00 EUR, saj je takšna odškodnina bistveno prenizka. Tožnik je poškodbo utrpel v starosti 30 let, kar pomeni, da bo še veliko časa omejen pri vsakdanjem življenju, izvedenec je tudi potrdil tožnikovo izpovedbo o tem, kako je omejen zaradi odstranitve vranice in da takšna odstranitev povečuje tožnikovo občutljivost, zato bo moral v vsakdanjem življenju vložiti veliko več truda, kot pa bi ga, če te nezgode ne bi utrpel, v bodoče pa bo njegova kvaliteta življenja veliko slabša. Po mnenju pritožbenega sodišča je skupna odškodnina v višini 51.500,00 EUR, ki predstavlja približno 53 povprečnih plač v času izdaje sodbe (povprečna plača 972,73 EUR) primerna in tudi primerljiva s podobnimi oziroma hujšimi primeri.(1) Pritožnik se v pritožbi sklicuje na tri odločbe VS RS, vendar pa so po mnenju pritožbenega sodišča ti primeri le podobni ne pa identični, predvsem zaradi dejanskega stanja, ki ga je v tej zadevi ugotovilo sodišče prve stopnje.

Sodišče prve stopnje je ob pravilni uporabi materialnega prava sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, kot izhaja iz izreka sodbe. Ker je uspeh tožeče stranke manjši, je bilo potrebno spremeniti tudi odločitev o stroških postopka. Ob spremembi sodbe sodišča prve stopnje je uspeh tožeče stranke 61 %, tožene pa 39 %. Tako je tožnik upravičen do povrnitve stroškov od zneska 7.728,03 EUR, kot mu je priznalo sodišče prve stopnje in kar se pritožbeno ne izpodbija 61 % teh stroškov, kar znese 4.714,08 EUR. Tožena stranka je priglasila stroške le v višini 20,00 EUR, in je upravičena, da ji tožeča stranka povrne 39 % teh stroškov, torej 7,8 EUR. Po pobotu teh stroškov je tožena stranka dolžna povrniti tožeči stranki še 4.706,28 EUR stroškov pravdnega postopka.

Pritožbeni uspeh tožene stranke je glede na izpodbijani del v višini 41.000,00 EUR in glede na to, da je pritožbeno sodišče znižalo odškodnino za 18.500,00 EUR, 45 %. Ker je tožena stranka s pritožbo uspela, ji mora tožeča stranka povrniti 45 % pritožbenih stroškov, ki jih je tožena stranka priglasila samo kot takso za pritožbo v višini 855,00 EUR, kar znese 384,75 EUR (ZPP člen 165, 154/I).

Op. št. (1): II Ips 264/2001, 252/2001, 290/2012, 11/2012, 199/99, 252/2001