Jedro

Sodišče prve stopnje je ravnalo prav, ko je vročitev sodbe sodišča druge stopnje toženi stranki opravilo, tako da je pisanje pritrdilo na sodno desko, saj je torej tožena stranka spremenila svoj sedež in te spremembe ni sporočila sodišču Posledica takšne vročitve sodne odločbe pa je, da je sodba sodišča prve stopnje postala pravnomočna, z iztekom izpolnitvenega roka pa tudi izvršljiva.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Tožena stranka krije sama svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog za razveljavitev potrdila pravnomočnosti in izvršljivosti.

Zoper navedeni sklep se iz vseh pritožbenih razlogov pritožujeta toženi stranki in predlagata, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da potrdilo o pravnomočnosti in izvršljivosti razveljavi, tožeči stranki pa naloži v plačilo stroške pritožbenega postopka skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva izdaje odločbe sodišča druge stopnje do plačila, oziroma podredno, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep v celoti razveljavi ter vrne zadevo sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Navajata, da sta toženi stranki kot pravna naslednika prvotno tožene stranke družbe A. d.o.o., pri sodišču prve stopnje podali predlog za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti sodbe opr. št. I Pd 1/2000 z dne 15. 11. 2000, v zvezi s sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča opr. št. Pdp 318/2001 z dne 5. 6. 2003 iz razloga, ker vročitev omenjene sodbe sodišča druge stopnje toženi stranki zaradi napake pri vročanju ni bila opravljena pravilno, zato ni mogel začeti teči rok za vložitev pravnega sredstva in paricijski rok, to pa posledično pomeni, da sodba sodišča prve stopnje ni postala pravnomočna in izvršljiva. Sodba Višjega sodišča je bila namreč toženi stranki družbi A. d.o.o., vročena z nabitjem na sodno desko, ker naj bi po ugotovitvah sodišča družba A. d.o.o., tekom postopka spremenila svoj sedež in ker tega ni sporočila sodišču. Ta ugotovitev pa je po mnenju toženih strank v očitnem nasprotju s podatki iz sodnega registra, saj iz slednjega jasno izhaja, da družba A. d.o.o., svojega sedeža ni nikoli spreminjala. Iz podatkov sodnega registra tudi izhaja, da je bila omenjena družba na podlagi pravnomočnega sklepa dne 24. 4. 2002 izbrisana iz sodnega registra. Ker je bila v času izdaje sodbe Višjega delovnega in socialnega sodišča opr. št. Pdp 318/2001 družba A. d.o.o. že izbrisana iz sodnega registra, pomeni, da je bila sodba izdana zoper osebo, ki je bila v času njene izdaje neobstoječa in tako ni imela sposobnosti biti stranka. Ker pravna oseba, ki je prenehala obstajati, ne more biti pravdna stranka, se po 3. točki prvega odstavka 205. člena ZPP postopek v takšnih primerih po zakonu prekine. Sodba pritožbenega sodišča pa toženima strankama kot pravnima naslednikoma izbrisane družbe A. d.o.o., tudi ni bila nikoli vročena, zaradi nepravilne vročitve z nabitjem na sodno desko pa ni mogla postati pravnomočna in izvršljiva. Zaradi tega sta toženi stranki predlagali, da se potrdilo o pravnomočnosti in izvršljivosti sodbe sodišča prve stopnje opr. št. I Pd 1/2000 v zvezi s sodbo pritožbenega sodišča opr. št. Pdp 318/2001 razveljavi. Vendar je sodišče prve stopnje njun predlog zavrnilo z obrazložitvijo, da je bila sodba pritožbenega sodišča družbi A. d.o.o., vročena pravilno, kar naj bi pojasnilo že pritožbeno sodišče v svojem sklepu opr. št. Pdp 639/2009. Tako stališče sodišče prve stopnje ni pravilno. Iz podatkov sodnega registra za družbo A. d.o.o., namreč povsem jasno izhaja, da je imela družba svoj sedež že od svoje ustanovitve dalje registriran na naslovu P. trg 1, ... in da svojega sedeža ni nikoli spreminjala. Posledično to pomeni, da zakonski pogoji za vročitev sodbe z nabitjem na sodno desko po določilih 145. člena ZPP niso bili izpolnjeni. Sodišče prve stopnje je zato s tem, ko je v izpodbijanem sklepu zavzelo stališče, da je bila sporna vročitev opravljena pravilno, zagrešilo bistveno kršitev določb postopka, kar je vplivalo na zakonitost in pravilnost izpodbijanega sklepa. Sodišče prve stopnje pa je absolutno bistveno kršilo določbe postopka tudi s tem, ker pri izdaji izpodbijanega sklepa ni upoštevalo dejstva, da je bila v času izdaje in vročitve sodbe pritožbenega sodišča družba A. d.o.o., že izbrisana iz sodnega registra. Prenehanje pravdne stranke, ki je pravna oseba, ima namreč po določbi 3. točke prvega odstavka 205. člena ZPP za posledico prekinitev postopka po samem zakonu. Ena od posledic prekinitve postopka je, da sodišče v času, dokler traja prekinitev, ne more opravljati nobenih pravdnih dejanj. Te določbe se smiselno uporabljajo tudi v postopku pred sodiščem druge stopnje, tako da lahko pritožbeno sodišče izda odločbo o pritožbi, če so bila pred prekinitvijo postopka opravljena vsa pritožbena procesna dejanja. Ker so vsa pritožbena procesna dejanja v tem primeru bila opravljena, je pritožbeno sodišče sicer ravnalo v skladu z zakonom, ko je odločalo o pritožbi, vendar to še ne pomeni, da postopek vseeno ni bil prekinjen. Postopek, ki je bil prekinjen zaradi prenehanja pravdne stranke kot pravne osebe, se po določbi 208. člena ZPP nadaljuje, ko ga prevzamejo njeni pravdni nasledniki. V obravnavanem primeru bi zato moralo pritožbeno sodišče postopek prekiniti in ga nadaljevati šele, ko bi pravna naslednika prvotne tožene stranke prevzela postopek. V tem primeru pa bi morala sodba pritožbenega sodišča biti vročena pravnima naslednikoma prvotne tožene stranke in ne neposredno družbi A. d.o.o., ki v času vročanja ni več obstajala. Izpodbijani sklep je zato očitno nepravilen in nezakonit. Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje v mejah pritožbenih razlogov in pri tem pazilo na pravilno uporabo materialnega prava in absolutne bistvene kršitve določb postopka, kot mu to nalaga drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 – 45/2008). Pri tem preizkusu je ugotovilo, da sodišče v postopku ni zagrešilo nobenih zatrjevanih absolutno bistvenih kršitev pravil postopka, na katere pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti, dejansko stanje je pravilno in popolno ugotovilo in odločilo ob pravilni uporabi materialnega prava.

Iz ugotovitev sodišča prve stopnje in listin v spisu izhaja, da je v predmetni zadevi sodišče prve stopnje s sodbo opr. št. I Pd 1/2000 z dne 15. 11. 2000 razveljavilo sklep tožene stranke z dne 3. 9. 1999 o prenehanju delovnega razmerja tožniku in posledično ugodilo njegovemu reintegracijskemu in v pretežnem delu tudi reparacijskemu zahtevku. Takšno razsodbo je po pritožbi obeh strank potrdilo tudi pritožbeno sodišče s sodbo opr. št. Pdp 318/2001 z dne 5. 6. 2003. Iz listin v spisu tudi izhaja, da je bila sodba sodišča druge stopnje toženi stranki vročena v skladu z določbo 145. člena ZPP – z nabitjem na sodno desko, ker je tožena stranka v teku postopka spremenila naslov, ne da bi to spremembo sporočila sodišču. Odločba sodišča druge stopnje je postala pravnomočna 25. 8. 2003. Pritožbena zatrjevanja, da sodba sodišča druge stopnje opr. št. Pdp 318/2001 z dne 5. 6. 2003 nikoli ni bila vročena ne družbi A. d.o.o. niti toženima strankama kot pravnima naslednikoma izbrisane prvotne tožene stranke in da zaradi nepravilne vročitve z nabitjem na sodno desko tudi ni mogla postati pravnomočna in izvršljiva, so neupoštevna.

Iz listin v spisu izhaja, da je bila prvotna tožena stranka družba A. d.o.o. dne 24. 4. 2002 res izbrisana iz sodnega registra. Vendar ob ugotovitvi, da je do izbrisa prišlo v času pritožbenega postopka, potem, ko so bila opravljena vsa pritožbena procesna dejanja oziroma so potekli roki zanje, je potrebno zaključiti, da je sodišče druge stopnje kljub temu lahko odločalo o pritožbi, saj se v pritožbi presojajo le okoliščine, ki so nastale do konca glavne obravnave na prvi stopnji. Pritožbenemu sodišču zato v obravnavnem primeru postopka ni bilo potrebno prekiniti in ga v skladu z določbo prvega odstavka 208. člena ZPP nadaljevati šele, ko bi pravna naslednika prvotne tožene stranke prevzela postopek oziroma, ko bi ju sodišče pozvalo, naj to storita, saj sodišče postopa po omenjeni določbi le v primeru, če je pravna oseba prenehala obstajati v času, ko je tekel postopek na prvi stopnji.

Glede vročanja sodbe sodišča druge stopnje družbi A. d.o.o. z nabitjem na sodno desko pa je potrebno poudariti naslednje. Pritožbeno sodišče je že v sklepu opr. št. Pdp 639/2009 (v okviru odločanja o pritožbi zoper sklep o zavrnitvi predloga za obnovo postopka) ugotovilo, da je sodišče ravnalo prav, ko je vročitev sodbe sodišča druge stopnje toženi stranki vročila tako, da je pisanje pritrdilo na sodno desko, saj tako iz odgovora na tožbo, kot tudi iz nadaljnjih vlog tožene stranke izhaja, da je tožena stranka v vseh vlogah navajala, da ima sedež na P. trgu 15 v ... in ne na P. trgu 1, kot to izhaja iz sodnega registra. Ker je torej tožena stranka spremenila svoj sedež in te spremembe ni sporočila sodišču, je sodišče prve stopnje ravnalo prav, ko je vročalo sodbo sodišča druge stopnje v skladu s prvim in drugim odstavkom 145. člena ZPP, kjer je izrecno določeno, da če stranka do vročitve odločbe druge stopnje, s katero se konča postopek, spremeni svoj naslov, mora to takoj sporočiti sodišču in če tega ne stori, odredi sodišče, da se vse nadaljnje vročitve v pravdi za to stranko opravljajo tako, da se pisanje pritrdi na sodno desko. Posledica fikcije vročitve sodne odločbe skladno s citiranimi določbami ZPP pa je, da je sodba sodišča prve stopnje postala pravnomočna, z iztekom izpolnitvenega roka pa tudi izvršljiva, kar pravilno ugotavlja že sodišče prve stopnje.

Pritožbeno sodišče se do ostalih pritožbenih navedb ni opredeljevalo, ker za presojo odločitve niso odločilnega pomena (prvi odstavek 360. člena ZPP).

Zaradi navedenega je potrebno ugotoviti, da je odločitev sodišča prve stopnje o zavrnitvi predloga za razveljavitev potrdila pravnomočnosti in izvršljivosti materialnopravno pravilna in zakonita. V posledici tega je pritožbeno sodišče pritožbo pravnih naslednikov tožene stranke zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (353. člen v zvezi z 2. točko 365. člena ZPP).

Ker pravna naslednika tožene stranke s pritožbo nista uspela, krijeta sama svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena ZPP).