Jedro

Odmera odškodnine za zlom sramnih kosti, črevnice in mečnice.

Izrek

I. Pritožbi tožene stranke se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v obsodilnem delu spremeni tako, da se znesek 20.000,00 EUR nadomesti z zneskom 15.000,00 EUR in znesek 1.148,81 EUR z zneskom 619,60 EUR.

II. V ostalem se pritožba tožene stranke in pritožba tožeče stranke zavrneta ter v nespremenjenem obsegu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

III. Tožeča stranka krije sama svoje pritožbene stroške in je dolžna toženi stranki povrniti za 104,18 EUR pritožbenih stroškov v roku 15 dni od prejema sodbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Z uvodoma navedeno sodbo je sodišče prve stopnje toženo stranko iz naslova nepremoženjske škode upoštevaje 20 % sokrivdo tožnika k nastanku škodnega dogodka (prometne nesreče), obsodilo na plačilo odškodnine tožniku v znesku 20.000,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 13. 3. 2008 dalje ter na povrnitev pravdnih stroškov v znesku 1.148,81 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi v primeru plačilne zamude. V presežku je zavrnilo tožbeni zahtevek.

2. Zoper obsodilni del prvostopne sodbe je pritožbo vložila tožena stranka zaradi bistvene kršitve določb postopka, zmotne uporabe materialnega prava in zmotne ugotovitve dejanskega stanja. V pritožbi izpostavlja, da je prvostopno sodišče glede na tožnikovo vinjenost in s tem povezano nepozornost pri sicer nepravilnem prečkanju ceste, tožniku z 20 % določilo prenizek soprispevek k nastanku škodnega dogodka. Po pritožbi ta znaša vsaj 35 %. V posledici nepravilne uporabe materialnega prava je prvostopno sodišče tožniku z zneskom 15.000,00 EUR za prestane fizične bolečine odmerilo previsoko odškodnino. Pravična odškodnina za navedeno vrsto škode po pritožbi znaša 10.000,00 EUR. Znatno pretirana je tudi odmera odškodnine za prestani strah v znesku 10.000,00 EUR. Pravična denarna odškodnina za prestani strah po pritožbi znaša 3.200,00 EUR. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožniku prisodi odškodnino za nepremoženjsko škodo v znesku 8.580,00 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi. Priglaša pritožbene stroške.

3. Zoper zavrnilni del prvostopne sodbe je pritožbo vložila tožeča stranka „iz vseh pritožbenih razlogov“. V pritožbi izpostavlja, da tožniku ni pripisati nobene sokrivde za nastali škodni dogodek (prometno nesrečo) in je tako prvostopno sodišče neutemeljeno odločilo, da je tožnik do 20 % sokriv za škodni dogodek. Ob pravilni uporabi materialnega prava bi prvostopno sodišče moralo tožniku iz naslova prestanih fizičnih bolečin prisoditi celotno vtoževano odškodnino v znesku 15.000,00 EUR. Zraven tega pa bi tožniku moralo tudi priznati odškodnino zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani zavrnilni del prvostopne sodbe spremeni tako, da tožbenemu zahtevku v celoti ugodi. Priglaša pritožbene stroške.

4. Pravdni stranki nista vložili odgovora na pritožbo.

5. Pritožba tožene stranke je delno utemeljena, pritožba tožeče stranke je neutemeljena.

6. Prvostopno sodišče je povsem pravilno ugotovilo, da se je prometna nesreča, v kateri je tožnik utrpel vtoževano nepremoženjsko škodo, zgodila v silvestrski noči leta 2004 ob 23.10 uri, ko je zavarovanec tožene stranke z avtomobilom na cestišču zbil tožnika, ko je prečkal Ormoško cesto na Ptuju. Pri tem je prvostopno sodišče povsem pravilno ugotovilo, da je tožnik v vinjenem stanju (v času prometne nesreče je imel v krvi 1,32 g/kg alkohola) prečkal cestišče izven prehoda za pešce. Zavarovanec toženke pa je po Ormoški cesti, po kateri je dovoljena največja hitrost 50 km/h, vozil znatno prehitro, in sicer s hitrostjo nekaj čez 80 km/h, pri čemer do nezgode ne bi prišlo, če bi voznik vozil z največjo dovoljeno hitrostjo, torej 50 km/h (tako izvedensko mnenje izvedenca prometne stroke). Upoštevaje protipredpisno prečkanje cestišča po tožniku, ki je očitno zaradi zmanjšanja zaznavnosti v posledici vinjenosti napačno ocenil oddaljenost prihajajočega osebnega avtomobila ter protipredpisno (prehitro) vožnjo zavarovanca toženke (ta bi ob največji predpisani hitrosti vožnje lahko ob zaznavi pešca z zaviranjem preprečil prometno nesrečo), je prvostopno sodišče pravilno presodilo, da sokrivda tožnika k nastanku škodnega dogodka znaša 20 %, voznika avtomobila (zavarovanca toženke) pa 80 %. Pri takšni presoji je tudi pravilno upoštevalo samo objektivno nevarnost avtomobila napram pešcu. Tako pa so neutemeljena pritožbena izvajanja tožeče in tožene stranke o nepravilni presoji prvostopnega sodišča o sokrivdi (deljena odgovornost po določbi prvega odstavka 171. člena Obligacijskega zakonika - v nadaljevanju OZ) tožnika k nastanku škode.

7. Tožnik je v prometni nesreči utrpel zlom obeh sramnih kosti in leve črevnice, zlom leve mečnice, obtolčenje in odrgnine po levi strani prsnega koša, obtolčenje desnega stegna, obtolčenje ledvene in križnične hrbtenice, obtolčenje obeh kolen in obtolčenje obeh rok. Prvostopno sodišče nadalje pravilno ugotavlja vrsto, trajanje in intenziteto fizičnih bolečin, katere je tožnik trpel zaradi navedenih poškodb ter s poškodbami povezane nevšečnosti pri zdravljenju (stran 5 in 6 prvostopne sodbe) in pritožbeno sodišče se takim ugotovitvam, da ne bo ponavljanja, v celoti pridružuje. Na podlagi navedenih pravilnih ugotovitev je prvostopno sodišče tudi povsem pravilno uporabilo materialno pravo (prvi odstavek 179. člena in 182. člen OZ) ter z zneskom 15.000,00 EUR odmerilo pravično denarno odškodnino za prestane fizične bolečine. Nasprotna pritožbena izvajanja tožene stranke, ki se zavzemajo za odmero odškodnine za prestane fizične bolečine v znesku 10.000,00 EUR, so neutemeljena. Neupoštevna pa so pritožbena izvajanja tožeče stranke za zvišanje odškodnine za prestane fizične bolečine, ker je prvostopno sodišče tožeči stranki za tovrstno škodo odmerilo odškodnino v vtoževani višini, torej v znesku 15.000,00 EUR (tako izhaja iz izreka sodbe), čeravno je očitno v razlogih sodbe zaradi administrativne (številčne) napake zmotno zapisalo znesek 13.000,00 EUR.

8. Delno je pritrditi pritožbenim izvajanjem tožene stranke, da je prvostopno sodišče tožniku z zneskom 10.000,00 EUR odmerilo previsoko odškodnino za prestani strah. Prvostopno sodišče je sicer tudi za tovrstno škodo povsem pravilno (povzemajoč izvedenca medicinske stroke) ugotovilo vrsto, trajanje in intenziteto tako primarnega kot sekundarnega strahu tožnika (stran 7 in 8 prvostopne sodbe), vendar je ob nepravilni uporabi materialnega prava tožniku z zneskom 10.000,00 EUR odmerilo previsoko odškodnino. Pravilna uporaba materialnega prava (prvi odstavek 179. člena OZ) v danem primeru narekuje odmero odškodnine za prestani strah v znesku 5.000,00 EUR.

9. Ni pritrditi pritožbenim izvajanjem, da je prvostopno sodišče neutemeljeno zavrnilo zahtevek tožeče stranke za prisojo odškodnine za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti tožnika. Iz izvedenskega mnenja izvedenca medicinske stroke, kot pravilno ugotavlja prvostopno sodišče, namreč jasno izhaja, da pri tožniku v posledici prometne nesreče ni nobenega funkcionalnega deficita in tako tudi ne zmanjšanja življenjske aktivnosti. Na podlagi takšne pravilne ugotovitve, oprte na izvedensko mnenje izvedenca medicinske stroke, je prvostopno sodišče pravilno zavrnilo zahtevek tožnika na odmero odškodnine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti. Nasprotna pritožbena izvajanja so neutemeljena.

10. Po spremenjeni prvostopni sodbi je tožniku prisojena odškodnina za nepremoženjsko škodo v znesku 20.000,00 EUR. Odmerjena odškodnina je v skladu z določbo 179. člena in 182. člena OZ ter v skladu z načelom individualizacije pri odmeri odškodnine za premoženjsko škodo ter obstoječo sodno prakso za podobne primere. Upoštevaje 20 % sokrivdo tožnika k nastanku škodnega dogodka ter pravilo o deljeni odgovornosti po določbi prvega odstavka 171. člena OZ, tožniku pripada odškodnina v znesku 15.000,00 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi.

11. Pravdne stroške obeh pravdnih strank je prvostopno sodišče pravilno odmerilo v izpodbijani sodbi. Po spremenjeni prvostopni sodbi pravdni uspeh tožeče stranke znaša 27,3 %, tožene stranke pa 72,7 % in zato je tožena stranka dolžna tožeči stranki povrniti za 619,60 EUR pravdnih stroškov.

12. Odločitev pritožbenega sodišča temelji na določbi 358. člena ZPP.

13. Tožeča stranka s pritožbo ni uspela in zato krije sama svoje pritožbene stroške. Toženi stranki je priznati 43,70 % pritožbeni uspeh in zato je tožeča stranka dolžna povrniti toženi stranki za 104,18 EUR od 238,40 EUR utemeljeno priglašenih pritožbenih stroškov s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi.