Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Ničnost zadolžnice v obliki notarskega zapisa ne spreminja dejstva o obstoju posojilnega razmerja, saj ta listina ni pravni posel, na osnovi katerega bi posojilno razmerje nastalo. Posledica ugotovljene ničnosti zadolžnice ni kondikcijski zahtevek.
S trditvijo, da tožnik izjalovitve dokaza ni mogel pričakovati in da se je šele v nadomestitvenem postopku pokazala potreba po dokazovanju z notarskima zapisoma, ni mogoče opravičevati skopih trditev o obstoju in realizaciji posojilnega razmerja. Ker gre za eno posojilno razmerje, katerega realizacija je bila spremljana s sestavo treh zadolžnic, bi trditve in dokaze tožnik moral podati v rednem postopku.
I. Pritožbi zoper sodbo se delno ugodi in se sodba v II. točki izreka spremeni tako, da se znesek 3.768,60 EUR nadomesti z zneskom 2.780,40 EUR.
V ostalem delu se pritožba zoper sodbo zavrne in se v izpodbijanem pa nespremenjenem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.
II. Vsaka stranka sama krije svoje stroške pritožbe zoper sodbo oziroma odgovora na pritožbo.
III. Pritožbi zoper dopolnilni sklep se delno ugodi in se dopolnilni sklep spremeni tako, da se znesek 8.369,71 EUR nadomesti z zneskom 5.223,59 EUR.
V ostalem delu se pritožba zoper dopolnilni sklep zavrne in se v izpodbijanem pa nespremenjenem delu potrdi dopolnilni sklep sodišča prve stopnje.
IV. Tožena stranka je v roku 15. dni od prejema te odločbe dolžna tožeči stranki plačati 141,86 EUR stroškov pritožbe zoper dopolnilni sklep, v primeru zamude s plačilom z zakonskimi zamudnimi obrestmi od izteka roka za prostovoljno izpolnitev dalje do plačila.
**O pritožbi zoper sodbo**
1. S sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo zahtevek: - da je v obliki notarskega zapisa med toženo stranko in dolžnikom A. A. dne 18.10.2011 sklenjena darilna pogodba SV 817/2011 brez učinka do tožnika, do višine njegove terjatve do A. A. v višini 50.000,00 EUR z zamudnimi obrestmi; - da je tožena stranka dolžna dopustiti poplačilo te terjatve iz njenega 1/12 deleža nepremičnine z ID znakom 0000-000/3-0 in iz njenega ½ deleža nepremičnine z ID znakom 0000-000/6-0 (I. točka izreka).
Glede pravdnih stroškov je odločeno, da jih je tožeča stranka dolžna plačati toženi stranki v višini 3.768,60 EUR (II. točka izreka).
2. V pravočasno vloženi pritožbi tožeča stranka uveljavlja vse tri, s prvim odstavkom 338. čl. Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) predvidene pritožbene razloge. Predlaga spremembo sodbe tako, da bo zahtevku ugodeno, podredno pa njeno razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo odločanje. Povzema v zadevi P 1906/2016 sprejeto odločitev, da je notarski zapis SV 1052/09 z dne 6.10.2009 ničen. Ta notarski zapis vsebuje ugotovitev, da ima upnik na podlagi posojila z dne 1.10.2009 terjatev v znesku 50.000,00 EUR, ki se jo dolžnik zavezuje poplačati do 30.9.2010. Tožeča stranka že ves čas opozarja, da je posojilno razmerje obstajalo že pred sestavo tega notarskega zapisa. Na to razmerje pa ugotovljena ničnost notarskega zapisa nima vpliva. Tožnik je A. A. posodil 100.000- EUR, le-ta pa vrnil 50.000- EUR. Notarski zapis ne ustanavlja obveznosti, ampak zgolj ugotavlja njen obstoj. Ne gre torej za položaj, da dolg sploh ni nastal oz. naj A. A. zaradi ničnosti notarskega zapisa ne bi tožniku ničesar dolgoval. Na podlagi ničnega notarskega zapisa tožnik A. A. ni ničesar plačal. Dolg A. A. je obstajal že pred sklenitvijo ničnega notarskega zapisa in tudi po tem; ne glede na ugotovljeno ničnost notarskega zapisa. Sklicuje se na 87. čl. Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ) in meni, da bi bil A. A. zaradi ugotovljene ničnosti oz. odpadle pravne podlage dolžan tožniku vrniti vse, kar je na podlagi notarskega zapisa prejel. V nobenem primeru zato ničnost notarskega zapisa ne more imeti za posledico prenehanje tožnikove terjatve do A. A. Terjatev obstaja; ugotovljena ničnost niti na njen obstoj niti na njeno višino nima vpliva. Zato je nepravilen zaključek, da dolg zaradi tega, ker je bil notarski zapis ničen že od sklenitve dalje, sploh ni nastal. Dolg je obstajal v času prvega odločanja, drugega odločanja sodišča prve stopnje, pa tudi v času odločanja v obnovljenem postopku; obstaja tudi danes; v času pravdnega postopka ni mogel zastarati. Graja ugotovitev, da je z ničnostjo notarskega zapisa SV 1052/09 odpadla podlaga zapadle terjatve. Graja zaključek, da tožnik na podlagi Dogovora z dne 12.8.2011 nima realne možnosti izkazati zapadle terjatve; zanemarjeno je predhodno posojilno razmerje in kondikcijski zahtevek. Opozarja na izpoved A. A., da mu je tožnik leta 2008 posodil 100.000- EUR, kar izhaja iz notarskega zapisa SV 697/08 z dne 20.6.2008. Tožnik je v svoji izpovedbi 1.12.2021 to potrdil in izjavil, da so bila sredstva nakazana preko bančnega računa. Ko je A. A. 50.000- EUR vrnil, je bil istega dne narejen nov notarski zapis SV 653/09 z dne 29.6.2009. Z notarskim zapisom SV 1052/09 je bil zgolj podaljšan rok vračila posojila, zato je nepravilna ugotovitev, da zaradi njegove ničnosti terjatev ne obstaja. Spregledano je, da z zadolžnico obveznost ne nastane; gre za listino, katere pomen je le v dokazovanju obstoja obveznosti. Tožnik lahko obstoj in zapadlost terjatve dokazuje in dokaže na druge načine in ne zgolj z zadolžnico. Dokazovanje mu je uspelo. Ne soglaša s stališčem, da na listinah SV 653/09 z dne 29.6.2009 in SV 697/08 z dne 20.6.2008, ki ju je predložil šele odgovoru na predlog za obnovo postopka, zahtevka ne more graditi. Predlog za obnovo postopka je podala in nova dejstva navajala tožena stranka. Tožnik se zoper obnovitveni razlog le brani – dejanske in pravne podlage zahtevka ne zastavlja povsem na novo. V zvezi s posojilnim razmerjem je bilo vse potrebno pojasnjeno že v primarnem postopku. Vsa, v obnovljenem postopku zatrjevana dejstva, so v neposredni zvezi s predmetom pravde in pomembna zaradi ničnosti notarskega zapisa SV 1052/09. Sklicuje se na tretji odstavek 400. čl. ZPP in pojasnjuje, da v obnovljenem postopku navajana dejstva, glede na takratno stanje zadeve (veljavnost zadolžnice), v primarnem postopku niso bila pomembna. Nezakrivljenost ni podana samo takrat, ko stranka za določena dejstva in dokaze ni vedela, ampak se nanaša tudi na položaje, ko je za dokaze vedela, vendar jih sodišču ni predložila, ker ni mogla pričakovati, da bodo relevantna. Če bi bila stališča sodišča prve stopnje pravilna, bi tožeča stranka morala v naprej vedeti, da bo nekoč v prihodnosti določena listina ugotovljena za nično. Kaj, če bi bila ničnost ugotovljena v trajanju postopka na prvi stopnji, po zaključku prvega naroka za glavno obravnavo. Opozarja, da sta notarska zapisa SV 653/09 in SV 697/08 nastala na isti dejanski podlagi, izvirata iz istega posojilnega razmerja; ne predstavljata nove podlage za odločanje. Identiteta tožbenega zahtevka z njuno predložitvijo ni spremenjena. Gre za izvršilna naslova, ki izkazujeta konkretno terjatev. Notarski zapis SV 653/09 je tožnik omenil v pripravljalni vlogi z dne 17.5.2012, ni pa ga tej vlogi priložil, ker takrat to ni bilo relevantno. A. A. je uspel izpodbiti le notarski zapis SV 1052/09, s katerim je bil podaljšan rok vračila, ne pa tudi vseh drugih, s strani upnika in dolžnika podpisanih listin, ki dokazujejo obstoj in vsebino posojilnega razmerja. Šele v obnovljenem postopku se je izkazalo, da so relevantni tudi predhodni notarski zapisi glede obstoja in zapadlosti dolga. Stroškovni del odločitve graja z navedbo, da je, glede na vrednost spora 50.000- EUR, za zastopanje na prvem naroku primerna odvetniška nagrada 900 točk in ne 1.350 točk. Za vsak nadaljnji narok znaša nagrada 450 točk. 3. Tožena stranka je na pritožbo odgovorila. Pritrjuje ugotovitvam, zaključkom in pravnim stališčem prvostopenjskega sodišča; sklicuje se na zastaranje; opozarja, da se tožnik na kondikcijo v postopku pred sodiščem prve stopnje ni skliceval. Predlaga zavrnitev pritožbe in priglaša stroške pritožbenega postopka.
4. Pritožba je delno utemeljena.
5. V postopku zaradi izpodbijanja dolžnikovih dejanj je bilo pravnomočno odločeno1, da v obliki notarskega zapisa med toženo stranko in dolžnikom A. A. dne 18.10.2011 sklenjena darilna pogodba SV 817/2011 nima učinka do tožnikove terjatve v višini 50.000,00 EUR z zamudnimi obrestmi. Odločitev je temeljila na ugotovitvi, da so izpolnjeni pogoji za izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj: – objektivni pogoj, ki se nanaša na obstoj upnikove terjatve, dolžnikovo neplačevitost in pravno dejanje, ki se izpodbija (255. čl. OZ); – subjektivni pogoj, ki se nanaša na zavedanje, da lahko pride do oškodovanja upnikov (256. čl. OZ); – rok za izpodbijanje (257. čl. OZ).
6. Na podlagi toženkinega predloga je bila dovoljena obnova postopka in sodba z gornjo odločitvijo razveljavljena. Razlog za obnovo so bila nova dejstva in novi dokazi v zvezi z obstojem upnikove terjatve2. S sodbo P 1906/2016-I, potrjeno s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani I Cp 2393/2018 z dne 27.3.2019, je bila ugotovljena ničnost notarskega zapisa zadolžnice SV 1052/09 z dne 6.10.2009, ki je bila eden od dokazov v zvezi z obstojem tožnikove terjatve zoper dolžnika A. A. 7. Vsak upnik, čigar terjatev je zapadla v plačilo, lahko – ne glede na to, kdaj je terjatev nastala – izpodbija pravno dejanje svojega dolžnika, ki je bilo storjeno v škodo upnikov (prvi odstavek 255. čl. ZPP). V pravnomočno zaključenem postopku je bilo ugotovljeno, da tožnikova terjatev zoper A. A. izvira iz posojilnega razmerja, ki je nastalo že leta 2008; da je dolžnik del svojih obveznosti iz posojilne pogodbe že poravnal; da sta pogodbenika (tožnik in A. A.) s podpisom zadolžnice, sestavljene dne 6.10.2009 v obliki notarskega zapisa, SV 1052/09, potrdila obstoj upnikove (tožnikove) terjatve v višini 50.000,00 EUR. Obstoj posojilnega razmerja sta v svojih izpovedbah potrdila tožnik in A. A., višina neplačane obveznosti iz naslova vrnitve posojila pa je bila izkazana z notarskim zapisom SV 1052/2009. 8. V nadomestitvenem postopku je sodišče prve stopnje – upoštevajoč ničnost notarskega zapisa SV 1052/09 z dne 6.10.2009 – ponovno presojalo obstoj tožnikove terjatve. Ugotovilo je, da terjatev ni izkazana, saj zadolžnica SV 1052/09 zaradi ničnosti ne ustvarja pravnih posledic. Ker je izkazanost zapadle terjatve pogoj za izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj, je tožbeni zahtevek zavrnilo.
9. Pritožnik v pritožbi pravilno izpostavlja, da ničnost zadolžnice - notarskega zapisa SV 1052/09 – ne spreminja dejstva o obstoju posojilnega razmerja med tožnikom in A. A., saj ta listina ni pravni posel, na osnovi katerega bi posojilno razmerje nastalo, ampak obstoj posojilnega razmerja zgolj ugotavlja. Ni pa mogoče slediti pritožbeni trditvi, da je – kljub ničnosti notarskega zapisa SV 1052/09 – izkazana tudi višina neplačanega dela terjatve. Ugotovitev o višini neplačanega dela terjatve je temeljila na tem notarskem zapisu; po pravnomočnosti ugotovitve, da ta notarski zapis zaradi ničnosti ne ustvarja in nikoli ni ustvarjal pravnih posledic (ničnost, ugotovljena v pravdnem postopku P 1906/2016-I), pa višina tožnikove terjatve ni izkazana. Ker je ugotovitev višine terjatve sestavni del ugotovitve o obstoju terjatve, je pravilna prvostopenjska ugotovitev, da obstoj upnikove terjatve zoper dolžnika ni izkazan.
10. Ni mogoče slediti pritožbeni trditvi, da višino tožnikove terjatve do A. A. izkazujejo tudi drugi dokazi. V nadomestitvenem postopku je tožnik predložil notarska zapisa dveh zadolžnic: SV 697/08 z dne 20.6.2008 in SV 653/09 z dne 29.6.2009. Oba potrjujeta obstoj tožnikove terjatve do A. A., prva v višini 100.000- EUR (rok vračila 20.6.2009) in druga v višini 50.000,00 EUR (rok vračila 31.9.2009). Sodišče prve stopnje je, sklicujoč se na sodno prakso3, zavrnilo uveljavljanje novih dejstev izven okvirov dovoljene obnove postopka. Pritožbeno sodišče s tem soglaša. Z vsemi dejstvi o višini svoje terjatve je bil tožnik seznanjen in z vsemi dokazi o višini te terjatve je tožnik razpolagal že v predhodnem (rednem) postopku, pa je tam zatrjeval, dokazoval in izpovedoval o dolžnikovi obveznosti na dan sestave zadnjega notarskega zapisa (6.10.2009) in da od tega dne dalje dolžnik ni ničesar več plačal (trditev, podana na naroku 7.5.2014, list. št. 83 in v vlogah). Višino svoje terjatve je dokazoval z notarskim zapisom SV 1052/09, ki zaradi ničnosti ne ustvarja pravnih posledic. Dogovor z dne 12.8.2011 se sklicuje na izpolnitev dolžnikove obveznost iz ničnega notarskega zapisa SV 1052/09, zato tudi ta listina ne dokazuje višine tožnikove terjatve. Upoštevajoč še, da je notarski zapis SV 653/09 zadolžnica, ki se sklicuje na posojilo, ki naj bi bilo dano 20.6.2009, tožnik pa zatrjuje in izpoveduje, da je 100.000- EUR edini denarni znesek, ki ga je nakazal A. A., in to pred sestavo prve zadolžnice (SV 697/08 z dne 20.6.2008), v nadomestitvenem postopku postavljene trditve dejansko podlago zahtevka postavljajo povsem na novo. Tožnik je sicer tudi izpovedal, da višina terjatve znaša 50.000- EUR, vendar njegovi izpovedi ni mogoče nekritično slediti, ker je drugačna od izpovedi A. A.; le-ta je izpovedal, da je do podpisa ničnega notarskega zapisa SV 1052/09 tožniku plačal 68.270- EUR in 16 obrokov po 1.000- EUR.
11. Toženka je glede dokazovanja tožnikove terjatve v dokazni stiski, saj gre za terjatev iz pravnega posla, pri katerem ni sodelovala. Po tem, ko je argumentirano zatrdila, da terjatev v zatrjevani višini ne obstaja in ponudila dokaz z zaslišanjem A. A., je procesno dokazno breme neplačanega dela terjatve v celoti prešlo na tožnika. Trditev o tem poslu in njegovi realizaciji tožnik ni podal in dokazov ni predložil, ampak se je omejil izključno na zadnje stanje dolžnikove obveznosti. Pomanjkljivost njegovih trditev in dokazov se je izkazala po tem, ko se je izjalovil eden od dokazov (ničnost notarskega zapisa SV 1052/09). S pritožbeno trditvijo, da tožnik izjalovitve dokaza ni mogel pričakovati in da se je šele v nadomestitvenem postopku pokazala potreba po dokazovanju z notarskima zapisoma SV 697/08 in SV 653/09, ni mogoče opravičevati skopih trditev o obstoju in realizaciji posojilnega razmerja4. Ker gre za eno posojilno razmerje, katerega realizacija je bila spremljana s sestavo treh zadolžnic, bi trditve in dokaze – o njegovem obstoju in delni izpolnitvi – tožnik moral podati v rednem postopku. Ker tega ni storil, dokaznega bremena obstoja svoje terjatve do A. A. ni zmogel; višina te terjatve ni izkazana. Ker je pogoj za izpodbijanje dolžnikovih dejanj obstoj zapadle upnikove terjatve, višina le-te pa ni izkazana, je zahtevek utemeljeno zavrnjen.
12. Ni mogoče slediti pritožbeni trditvi, da je zaradi ničnosti notarskega zapisa SV 1052/09 nastala kondikcijska terjatev oz. dolžnikova obveznost, da vrne vse, kar je na osnovi ničnega posla prejel. Ker gre za nično zadolžnico, na osnovi katere nobeden od udeležencev posojilnega razmerja ni ničesar izpolnil niti prejel, posledica ugotovljene ničnosti ni kondikcijski zahtevek.
13. Pritožba zoper stroškovni del odločitve pa je utemeljena. Upoštevajoč vrednost spora 50.000,00 EUR znaša nagrada za predlog za obnovo postopka (tar. št. 21 Odvetniške tarife5) 1.350,00 točk, prvi in drugi narok v nadomestitvenem postopku pa 900 in 450 točk, DDV 356,40 EUR in sodna taksa za predlog za obnovo postopka 804,00 EUR, skupaj 2.780,40 EUR. Vrednost točke znaša 0,6 EUR. Ker je sodišče prve stopnje priznalo višje pravdne stroške, je odločba sodišča prve stopnje v stroškovnem delu odločitve spremenjena.
14. Uspeh strank je merilo za odločitev tudi o stroških pritožbenega postopka. Tožeča stranka je v pritožbenem postopku uspela zgolj s pritožbo zoper stroškovni del odločitve, kar je stranska terjatev. Gre za minimalni uspeh s pritožbo, zato tožeča stranka krije svoje stroške pritožbenega postopka (drugi odstavek 165. čl. v zvezi s prvim odstavkom 154. čl. ZPP). Tudi tožena stranka krije svoje stroške pritožbenega postopka, saj njen odgovor na pritožbo k razjasnitvi zadeve ni pripomogel (prvi odstavek 155. čl. ZPP).
**O pritožbi zoper dopolnilni sklep**
15. Z dopolnilnim sklepom je odločeno, da je tožeča stranka dolžna toženi stranki povrniti še dodatne pravdne stroške v višini 8.369,71 EUR.
16. V pravočasno vloženi pritožbi tožeča stranka uveljavlja vse tri, s prvim odstavkom 338. čl. ZPP predvidene pritožbene razloge. Predlaga spremembo sklepa tako, da bo zahtevek za plačilo stroškov zavrnjen, podredno pa razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo odločanje. Opozarja, da je vložila pritožbo zoper sodbo, zato bo odločitev o glavni stvari imela vpliv tudi na dodatno odmerjene stroške. Zavrača plačilo stroškov pritožbe zoper sodbo z dne 7.5.2014 in sodnih taks za to pritožbo ter stroškov pritožbe zoper sodbo z dne 27.5.2015 in sodnih taks za to pritožbo. Iz sodbe pritožbenega sodišča z dne 9.12.2015 je razvidno, da pravdni stranki krijeta svoje stroške pritožbenega postopka. Opozarja, da so bili stroški sodne takse za predlog za obnovo postopka v višini 804- EUR priznani že s sodbo P 108/20121-II z dne 23.2.2022, zato ni podlage za ponovno odmerjanje z dopolnilnim sklepom.
17. Pritožba je delno utemeljena.
18. Pritožnik utemeljeno opozarja, da so bili stroški sodne takse za predlog za obnovo postopka priznani že s sodbo P 108/2021-II z dne 23.2.2022. Ker podlage za njihovo ponovno odmerjanje ni, je odločitev spremenjena tako, da so priznani stroški postopka zmanjšani za 804,00 EUR.
19. Ker je bil postopek obnovljen, prejšnja odločitev pa razveljavljena, vključno s stroškovnim delom odločitve, je o stroških prvotno izvedenega postopka treba ponovno odločati. Utemeljeno so priznani stroški pritožbe (njene sestave in sodne takse) zoper sodbo P 352/2012-II z dne 7.5.2014, ker je tožena stranka s pritožbo zoper to sodbo uspela (odločitev je vsebovana v sklepu pritožbenega sodišča II Cp 2769/2014). Ker je merilo za odločanje uspeh stranke v postopku, so neutemeljeno priznani stroški pritožbe zoper sodbo opr št. P 429/2015-II z dne 27.5.2015; tožena stranka s to pritožbo ni uspela. Po sodišču prve stopnje priznane stroške je zato treba zmanjšati za 1.096- EUR in 241,12 EUR DDV ter 1.005- EUR, kolikor je za sestavo pritožbe in stroške sodne takse priznalo sodišče prve stopnje.
20. Upoštevajoč navedene kršitve je odločitev spremenjena tako, da so toženi stranki priznani stroški zmanjšani za 1.096- EUR, 241,12 EUR, 1.005- EUR in 804- EUR, skupaj za 3.146,12 EUR (3. točka 365. čl. ZPP).
21. Uspeh strank je merilo tudi za odločitev o stroških pritožbenega postopka. Tožeča stranka je v pritožbenem postopku izpodbijala stroške v višini 8.369,71 EUR, uspela pa jih je znižati za 3.146,12 EUR, kar je 38 % uspeh. V tem obsegu je upravičena do povrnitve stroškov pritožbenega postopka, ki so ji nastali v sledeči višini: nagrada za pritožbo po tar. št. 21 Odvetniške tarife6 300,00 EUR, materialni stroški 6,00 EUR, DDV 67,32 EUR, skupaj 373,32 EUR. Glede na uspeh je upravičena do povrnitve 141,86 EUR (drugi odstavek 165. čl. v zvezi s prvim odstavkom 154. čl. ZPP).
1 Sodba Okrožnega sodišča v Ljubljani opr. št. P 429/2015-II z dne 27.5.2015, potrjena s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani opr. št. II Cp 3252/2015 z dne 9.12.2015. 2 S sodno odločbo pravnomočno končan postopek se lahko obnovi, če zve stranka za nova dejstva ali pa najde ali pridobi možnost uporabiti nove dokaze, na podlagi katerih bi bila lahko izdana zanjo ugodnejša odločba, če bi bila ta dejstva oz. če bi bili ti dokazi uporabljeni v prejšnjem postopku – obnovitveni razlog iz 10. točke 394 čl. ZPP. 3 Odločbi VS RS opr. št. II Ips 277/2007 in II Ips 1178/2008 4 Na naroku 7.5.2014 je tožeča stranka celo izrecno nasprotovala ugotavljanju dejanskega stanja v zvezi z obveznostjo iz zadolžnice SV 653/09 (peta stran zapisnika naroka, list. št. 86). 5 Uradni list RS, št. 76/2015 6 Uradni list RS, št. 82/2015