Jedro

Pravno vprašanje, o katerem naj bi Vrhovno sodišče odločilo na podlagi dopuščene revizije, mora biti pomembno za odločitev o tožbenem zahtevku v konkretni zadevi.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Tožnik je v tožbi trdil, da je v dogovoru s posrednico prvi toženki dal v uporabo svoje osebno vozilo. Prva toženka naj bi njegovo vozilo s posredovanjem posrednice oddala v najem najemniku. Ker prva toženka tožniku vozila ni vrnila (v času najema je bilo vozilo najemniku ukradeno), je zoper njo in njena družbenika vložil tožbo za plačilo odškodnine v višini vrednosti vozila.

2. Sodišče prve stopnje je tožbenemu zahtevku delno ugodilo in odločilo, da so toženci solidarno dolžni plačati tožniku 8.859,50 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Višji tožbeni zahtevek je zavrnilo. Ugotovilo je, da je prva toženka posrednico pooblastila za sklepanje najemnih pogodb za vozila prve toženke in ne za tuja vozila, zaradi česar je posrednica prekoračila pooblastilo po 87. členu Zakona o obligacijskih razmerjih (v nadaljevanju ZOR, ki se v tej zadevi uporablja na podlagi 1060. člena Obligacijskega zakonika, OZ). Ker prva toženka prekoračitve ni odobrila, tožnik pa za prekoračitev ni vedel, mu zastopnik (posrednica) in zastopani (prva toženka) solidarno odgovarjata za škodo.

3. Pritožbeno sodišče je pritožbi tožencev ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je tožbeni zahtevek v celoti zavrnilo. Ugotovilo je, da gre za pogodbo po 88. členu ZOR, ki jo sklene neupravičena oseba, in za katero se šteje, da ni bila sklenjena, če je neupravičeno zastopani ne odobri. Zato bi lahko tožnik povrnitev škode zahteval kvečjemu od pooblaščenca brez pooblastila.

4. Zoper sodbo pritožbenega sodišča tožnik vlaga predlog za dopustitev revizije. Trdi, da je treba v tem primeru odgovoriti na naslednje pomembno pravno vprašanje: Ali je treba ravnanje pooblaščenca, ki je pooblaščen za oddajanje avtomobilov, vendar odda v najem tuje (v tem primeru tožnikovo) vozilo, presoditi kot prekoračitev pooblastila (po 87. členu ZOR) ali kot sklenitev pogodbe po neupravičeni osebi (po 88. členu ZOR)? Meni, na to vprašanje sodna praksa Vrhovnega sodišča še ni odgovorila. Prav tako tožnik v predlogu navaja, da je pritožbeno sodišče zagrešilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka. Ne da bi razpisalo glavno obravnavo, je drugače ugotovilo odločilno dejstvo kot sodišče prve stopnje (sodišče prve stopnje je ugotovilo, da tožnik ni mogel vedeti za prekoračitev pooblastila, pritožbeno sodišče pa je ugotovilo, da je za prekoračitev vedel).

5. Predlog ni utemeljen.

6. Pravno vprašanje, o katerem naj bi Vrhovno sodišče odločilo na podlagi dopuščene revizije, mora biti pomembno za odločitev o tožbenem zahtevku v konkretni zadevi.

7. Iz dejanskih ugotovitev nižjih sodišč nedvomno izhaja, da se je tožnik s posrednico dogovoril, da bo ta posredovala pri oddaji njegovega vozila najemniku, torej da bo posredovala pri sklenitvi pogodbe o najemu vozila med tožnikom in najemnikom. Sicer sta sodišči res ugotovili, da je bila ta pogodba sklenjena na tipskem obrazcu prve toženke (iz katerega bi bilo mogoče sklepati, da prva toženka daje najemniku v najem tožnikovo vozilo), vendar nižji sodišči jasno ugotavljata, da je tožnik vedel, da posrednica vozila ne oddaja v imenu prve toženke, temveč v njegovem imenu.

8. Glede na pravilno materialnopravno stališče (da je bila s posredovanjem posrednice sklenjena pogodba o oddaji vozila med tožnikom kot najemodajalcem in najemnikom), je torej jasno, da ni bilo oddano tuje vozilo, zato v tej zadevi ni mogoče pričakovati odgovora na zgoraj navedeno pravno vprašanje.

9. Vrhovno sodišče nadalje ugotavlja, da je predlog neutemeljen tudi z vidika bistvene kršitve določb pravdnega postopka. Predlagatelj ima sicer prav, da je vprašanje, ali je tožnik vedel za obseg pooblastila prve toženke posrednici, dejansko vprašanje in da je pritožbeno sodišče to dejstvo drugače ugotovilo kot sodišče prve stopnje. Vendar ta okoliščina (glede na ugotovljeno dejstvo, da je bilo vozilo oddano v imenu tožnika in ne prve toženke) ni pomembna.

10. Pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 45/08, v nadaljevanju ZPP) tako niso podani. Zato je Vrhovno sodišče predlog zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).