Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Kadar upnik predlogu za izvršbo priloži izvršilni naslov, na katerem manjka potrdilo o izvršljivosti, mora sodišče od upnika zahtevati dopolnitev izvršilnega predloga, razen, če gre za tak izvršilni naslov, o katerem je odločalo sodišče, pri katerem se predlaga izvršba. Če upnik pomanjkljivosti ne odpravi, sodišče predlog za izvršbo zavrže.
Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.
Sodišče prve stopnje je zavrglo predlog za izvršbo, ker ga upnik kljub pozivu sodišča ni dopolnil tako, da bi predložil izvršilni naslov s potrdilom o izvršljivosti. Upnik je proti takšni odločitvi vložil pritožbo, v kateri je navedel, da je v celoti spoštoval poziv sodišča iz obeh sklepov. Najprej je v skladu s sodnim pozivom z dne 28.11.2003 sodišču prve stopnje pravočasno predložil izvršilni naslov, to je pravnomočno sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani, opr. št. I P 468/96 z dne 11.12.1998, potem pa na poziv z dne 3.2.2004 izvršilni predlog dopolnil še z vlogo z dne 27.2.2004. Če izvršilni naslov ne bi bil predložen, bi moralo sodišče prve stopnje izvršilni predlog zavreči še pred drugim pozivom na popravo. Očitno tega ni storilo, ker je bil izvršilni naslov predložen v sodno določenem roku. Zato predlaga, da se sklep sodišča prve stopnje razveljavi. Pritožba ni utemeljena. Kadar upnik predlogu za izvršbo ne priloži izvršilnega naslova ali pa na njem manjka potrdilo o izvršljivosti, je predlog za izvršbo formalno pomanjkljiv. Zato mora sodišče v takem primeru od upnika zahtevati dopolnitev izvršilnega predloga. Kot izhaja iz določbe prvega odstavka 42. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ; Ur. l. RS, št. 40/2004 - prvo uradno prečiščeno besedilo), to ne velja le v primeru, če je predlog za izvršbo vložen pri sodišču, ki je o terjatvi odločalo na prvi stopnji. Ker je bil v obravnavanem primeru izvršilni predlog vložen pri Okrajnem sodišču v Ljubljani, o terjatvi na prvi stopnji pa je odločalo Okrožno sodišče v Ljubljani, upnik pa izvršilnemu predlogu izvršilnega naslova ni priložil, je sodišče prve stopnje upnika pravilno pozvalo, naj v roku osmih dni dopolni predlog za izvršbo tako, da predloži izvršilni naslov v izvirniku ali overjenem prepisu s potrdilom o izvršljivosti, ali pa ga bo zavrglo. Vendar upnik predloga ni ustrezno dopolnil, saj je sodišču predložil izvršilni naslov - sodno odločbo zgolj s potrdilom o pravnomočnosti, ne pa tudi s potrdilom o izvršljivosti. Glede na določbo četrtega odstavka 108. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS, št. 36/2004 - drugo uradno prečiščeno besedilo) v zvezi s 15. členom ZIZ je zato sodišče prve stopnje izvršilni predlog pravilno zavrglo. Pritožbeno sodišče je zato sklep sodišča prve stopnje preizkusilo le še v okviru absolutnih bistvenih kršitev določb postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti. Ker takih kršitev ni ugotovilo, je pritožbo upnika zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).