Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

VSM sodba I Cp 432/2013

ECLI:SI:VSMB:2013:I.CP.432.2013 Civilni oddelek

solidarna odgovornost naročitelja in izvajalca del zastaranje
Višje sodišče v Mariboru
11. junij 2013

Povzetek

Sodba se nanaša na odškodninsko odgovornost naročitelja gradbenih del za škodo, ki jo je utrpela tožeča stranka zaradi gradnje na sosednji nepremičnini. Pritožbeno sodišče je delno ugodilo pritožbi tožene stranke, razveljavilo prvostopno sodbo v delu, ki se nanaša na stroške preselitve, ter potrdilo višino odškodnine za škodo na objektu. Poudarjeno je, da naročitelj odgovarja le, če obstaja odškodninska odgovornost izvajalca del, kar je bilo v tem primeru izkazano. Zastaralni rok za tožbo je bil pravilen, saj je škoda nastajala tudi po začetku gradbenih del.
  • Odškodninska odgovornost naročitelja in izvajalca delSodba obravnava vprašanje, ali je naročitelj gradbenih del odgovoren za škodo, ki jo je utrpela tožeča stranka, ob upoštevanju določbe 187. člena OZ, ki določa, da odgovornost naročitelja obstaja le, če je podana odškodninska odgovornost izvajalca.
  • Zastaralni rok za odškodninske terjatveSodba se ukvarja z vprašanjem, ali je bila odškodninska tožba vložena znotraj zastaralnega roka, pri čemer se upošteva, da je škoda nastajala tudi po začetku gradbenih del.
  • Višina odškodnineSodba obravnava tudi vprašanje pravilne višine odškodnine, ki jo je tožena stranka dolžna plačati tožeči stranki, ter ali so bili stroški preselitve upravičeni.
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

Po določbi 187. člena OZ odgovornost naročitelja za škodo obstaja le, če je podana odškodninska odgovornost izvajalca del.

Izrek

Pritožbi zoper obsodilni del prvostopne sodbe (točka I izreka) se delno ugodi in se razveljavi prvostopna sodba v obsegu, da je tožena stranka dolžna tožnikoma v roku 15 dni nerazdelno plačati znesek 650,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 3. 7. 2007 dalje do plačila.

V ostalem se pritožba zoper obsodilni del prvostopne sodbe (točka I izreka) zavrne in v nerazveljavljenem obsegu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Pritožbi zoper odločbo o pravdnih stroških (točka III izreka) se delno ugodi in se odločba o pravdnih stroških v navedeni točki spremeni tako, da se znesek 5.003,83 EUR nadomesti z zneskom 3.307,00 EUR.

Tožeča stranka je dolžna toženi stranki vrniti za 16,53 EUR pritožbenih stroškov.

Obrazložitev

1. Z uvodoma navedeno sodbo je sodišče prve stopnje toženko kot naročiteljico gradbenih del na podlagi določbe 187. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ) obsodilo na plačilo odškodnine tožeči stranki v znesku 22.729,45 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 3. 7. 2007 dalje do plačila za škodo, katero je ta utrpela zaradi gradnje na sosednji nepremičnini (prizidek k OŠ OM) na svojem objektu (točka I izreka). V presežku je zahtevek zavrnilo (točka II izreka). V odločbi o pravdnih stroških (točka III izreka) je toženo stranko zavezalo, da je tožeči stranki dolžna povrniti pravdne stroške v znesku 5.003,83 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi v primeru plačilne zamude. Tožečo stranko je zavezalo k povrnitvi pravdnih stroškov stranskega intervenienta Zavarovalnice d.d. v višini 72,60 EUR (točka IV izreka).

2. Obsodilni del prvostopne sodbe (točka I izreka) ter odločbo o pravdnih stroških (točka III izreka) s pritožbo izpodbija tožena stranka zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka, nepopolne in zmotne ugotovitve dejanskega stanja ter napačne uporabe materialnega prava. V pritožbi izpostavlja, da je prvostopno sodišče nepravilno presodilo, da je tožena stranka pasivno legitimirana. Pasivno legitimirana za poplačilo škode na objektu tožečih je K. d.o.o., ki je bila dejanski naročnik gradnje telovadnice z računalniško učilnico in knjižnico na Osnovni šoli OM. Naročnik del ni bila tožena stranka in tako tudi ni pasivno legitimirana. Nadalje je prvostopno sodišče povsem neutemeljeno zavrnilo ugovor zastaranja, ker je do poškodb na objektu prišlo meseca aprila 2004 in je tako odškodninska tožba z dne 3. 7. 2007 vložena po triletnem zastaralnem roku za zastaranje odškodninskih terjatev. Izkazan tudi ni temelj odškodninske odgovornosti tožene stranke, ker prvostopno sodišče ni presojalo odškodninske odgovornosti izvajalca. Po določbi 187. člena OZ pa je naročnik gradbenih del odgovoren za škodo le v primeru, če obstaja odškodninska odgovornost izvajalca. Prvostopno sodišče je tudi zmotno ugotovilo obstoj vzročne zveze med gradnjo in škodo, ki jo je na svojem objektu utrpela tožeča stranka, ker na podlagi izvedenskega mnenja ni mogoče razmejiti škode, ki je na objektu tožeče stranke nastala zaradi rušenja starega objekta od škode, ki bi naj nastala ob sami gradnji. Dokazno breme o obstoju vzročne zveze pa je na tožeči stranki. Nepravilno je tudi ugotovljena višina škode na objektih. Na podlagi pravilne presoje izvedenskega mnenja lahko ta znaša največ 16.428,92 EUR, ne pa 19.264,45 EUR, kot jo je ugotovilo prvostopno sodišče. Tožeči stranki odškodnina za manj vrednost nepremičnine sploh ne pripada, ker je vsa škoda na objektu tožeče stranke sanirana. Stroškov preselitve pa tožeča stranka ni uveljavljala in ji zato tudi ti stroški ne pripadajo. Prvostopno sodišče je tudi nepravilno presodilo začetek teka zakonskih zamudnih obresti, ker lahko v predmetni zadeve te tečejo le od 15. 6. 2012 dalje, ko je bilo izdelano izvedensko mnenje. Prvostopno sodišče je tudi nepravilno odmerilo pravdne stroške. Tožeča stranka ni imela nobene potrebe za pritegnitev odvetnika iz Grosuplja, pri čemer je ta zraven nepotrebne kilometrine neutemeljeno priglasil tudi stroške odvetniških opravil. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo spremeni v skladu s pritožbenimi izvajanji ter toženi stranki naloži plačilo pravdnih stroškov tožeče stranke. Priglaša pritožbene stroške.

3. Tožeča stranka ni vložila odgovora na pritožbo.

4. Pritožba je delno utemeljena.

5. Prvostopno sodišče pravilno ugotavlja, da je toženka kot naročitelj del po določbi 187. člena OZ(1) pasivno legitimirana za povrnitev škode tožeči stranki. Do takšnega pravilnega zaključka je prišlo prvostopno sodišče na podlagi pogodbe R-04/04 z dne 27. 8. 2004 (priloga A15), v kateri toženka nastopa kot naročitelj in investitor gradbenih del izgradnje objekta OŠ OM , K d.o.o. pa kot glavni izvajalec in s podizvajalcem G d.o.o. Enako izhaja iz gradbenega dovoljenja, katerega je izdala Upravna enota ... dne 12. 1. 2004 (priloga A2), s katerim je toženki kot investitorju dovoljena rušitev, rekonstrukcija in novogradnja OŠ OM. Že na podlagi navedenega ima prvostopno sodišče povsem prav, da je toženka kot naročitelj (investitor) pasivno legitimirana v predmetni zadevi na podlagi 187. člena OZ. Takega zaključka prvostopnega sodišča tudi ne morejo spremeniti sklicevanja tožene stranke, da je na gradnji bila vknjižena stavbna pravica v korist K d.o.o., ker vknjižba stavbne pravice kot stvarne pravice ne spremeni dejstva, da je toženka bila naročitelj navedenih gradbenih del in je tako tudi solidarno skupaj z izvajalcem del odgovorna tretjemu za škodo, ki je bila povzročena za navedeno gradnjo. V notranjem regresnem razmerju med naročiteljem in izvajalcem za navedeno škodo pa v celoti odgovarja izvajalec.

6. Neutemeljena so pritožbena izvajanja, da je terjatev tožeče stranke zastarana. Res je, na kar opozarja pritožba, in kar tudi v svoji sodbi ugotavlja prvostopno sodišče, da so se gradbena dela na navedenem objektu pričela v mesecu aprilu 2004, vendar so se ta nadaljevala tudi v letu 2005, kot pravilno ugotavlja prvostopno sodišče. V celotnem obdobju gradnje so pri tožeči stranki nastajale razpoke in ostale poškodbe na njenem objektu, pri čemer je največ škode (tako iz navedb tožeče stranke, katero tudi smiselno potrjuje izvedensko mnenje izvedenca gradbene stroke) nastalo, ko se je v mesecu aprilu 2005 porušil eden izmed zidov, ki se je naslanjal na hišo tožnikov in zgrmel na teraso objekta tožnikov. Da je škoda nastajala tudi v letu 2005 (nastanek novih razpok in povečanje razpok na objektu) pa nadalje izhaja iz navedb prič J.T., M.H. in H.H. ter zapisnika gradbenega inšpektorja. Ker je tožnikoma nastajala škoda še v letu 2005, vložitev tožbe dne 3. 7. 2007 ni prepozna, ker po določbi 352. člena OZ odškodninske terjatev za povzročeno škodo zastara v 3 letih, od kar je oškodovanec zvedel za škodo in za tistega, ki jo je povzročil, v vsakem primeru pa v 5 letih, od kar je škoda nastala.

7. Po določbi 187. člena OZ odgovornost naročitelja za škodo obstaja le, če je podana odškodninska odgovornost izvajalca del. Tekom pravde toženka in stranska intervenienta niso ugovarjali zatrjevanju tožeče stranke, da je za škodo na objektu tožeče stranke odgovoren izvajalec del, ki je izvajal gradnjo. To dejstvo med pravdnima strankama tekom pravde ni bilo sporno in zato je sodišče prve stopnje povsem pravilno zaključilo, da je za škodo na objektu podana odgovornost izvajalca in s tem solidarna odgovornost toženke po določbi 187. člena OZ. V tej smeri ima prvostopna sodba (točka 11 razlogov) tudi povsem zadostne razloge. Sicer pa prvostopno sodišče v nadaljevanju (točka 13 razlogov) na podlagi izvedenskega mnenja izvedenca gradbene stroke, povsem jasno zaključuje, da je do poškodb na objektu tožeče stranke prišlo zaradi rušitvenih in gradbenih del, ki so se izvajale na objektu osnovne šole. Da pa je izvajalec del bil K d.o.o. oziroma njegov podizvajalec G. d.o.o., pa prvostopno sodišče pravilno ugotavlja na podlagi pogodbe R-.04/04 (priloga A15). Nasprotna pritožbena izvajanja, da prvostopna sodba nima razlogov o odškodninski (krivdni) odgovornosti izvajalca, so neutemeljena.

8. Neutemeljena so pritožbena izvajanja, da toženka ni z izvajalcem odgovorna za vso škodo na objektu, ker je toženka lahko odgovorna le za škodo, ki je na objektu tožeče stranke nastala v zvezi z rušitvenimi deli na sosednjem objektu. Takim pritožbenim izvajanjem ni pritrditi, ker je tožena stranka (tako iz že citirane pogodbe - priloga A15 in gradbenega dovoljenja - priloga A9), bila naročnik gradnje objekta v celoti, to je rušitve, rekonstrukcije in novogradnje OŠ OM. To pa pomeni, da je toženka skupaj z izvajalcem del solidarno odgovorna tožeči stranki za škodo, ki je bila povzročena tekom celotne že navedene gradnje.

9. Prvostopno sodišče je na podlagi izvedenskega mnenja tudi povsem pravilno ugotovilo višino nastale škode na objektu tožeče stranke in zaradi poškodb povezano tržno manjvrednost objekta tožeče stranke. Prvostopno sodišče tako pravilno ugotavlja, da stroški sanacije poškodb znašajo 19.264,45 EUR, nepremičnina pa je zaradi nastalih poškodb tržno manjvredna za 2.878,00 EUR. V tej smeri je prvostopno sodišče tudi navedlo argumentirane in razumne razloge (točka 15 in 16 razlogov prvostopne sodbe) in takim razlogom se pritožbeno sodišče lahko le v celoti pridružuje. Nasprotna pritožbena izvajanja so neutemeljena.

10. Pritrditi je pritožbenim izvajanjem, da je prvostopno sodišče s prisojo odškodnine iz naslova stroškov preselitve v znesku 650,00 EUR, prekoračilo tožbeni zahtevek. Tožeča stranka je s postavljenim zahtevkom zoper toženo stranko uveljavljala le plačilo odškodnine iz naslova škode na objektu in iz naslova manjvrednosti objekta, ni pa uveljavljala plačila iz naslova stroškov preselitve. Tožeča stranka, kot pravilno navaja pritožba, je le v pripombah na izvedensko mnenje z dne 21. 12. 2010 navedla, da je imela tudi stroške v zvezi z začasno preselitvijo, pri čemer teh stroškov zneskovno ni opredelila. Skratka, tožeča stranka zahtevka glede plačila odškodnine v znesku 650,00 EUR iz naslova stroškov začasne preselitve ni postavila. Tako pa je prvostopno sodišče s prisojo odškodnine iz navedenega naslova odločilo v nasprotju z določbo prvega odstavka 2. člena ZPP, ki določa da v pravdnem postopku sodišče odloča v mejah postavljenih zahtevkov. Odločitev mimo postavljenega zahtevka pa v danem primeru narekuje razveljavitev zadeve v tem obsegu (357. člen ZPP).

11. Po spremenjeni sodbi je tako tožena stranka dolžna tožeči stranki plačati znesek 22.142,45 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 3. 7. 2007. Začetek teka zakonskih zamudnih obresti je prvostopno sodišče pravilno določilo na dan 3. 7. 2007 (dan vložitve tožbe, od katerega tožeča stranka uveljavlja tudi zakonske zamudne obresti), ker je tožeča stranka s predpravdnim odškodninskim zahtevkom od tožeče stranke že v mesecu maju 2007 zahtevala plačilo odškodnine. Po določbi drugega odstavka 299. člena OZ namreč pride dolžnik v zamudo, ko upnik ustno ali pisno z izvensodnim opominom, katerega namen je doseči izpolnitev obveznosti, zahteva izpolnitev obveznosti. Tožena stranka pa je v obravnavani zadevi glede na predpravdno postopanje tožeče stranke (obvestila o poškodovanju objekta, ogledi poškodovanega objekta itd.) imela kot dober strokovnjak že v času prejema predpravdnega odškodninskega zahtevka zadostne podlage za plačilo uveljavljane odškodnine. Tako pa so nasprotna pritožbena izvajanja, da je tožena stranka prišla v zamudo z izpolnitvijo šele, ko je bilo v obravnavani zadevi izdelano izvedensko mnenje, neutemeljena.

12. Pritožba ima tudi prav, da prvostopno sodišče tožeči stranki ne bi smelo priznati prevoznih stroškov pooblaščenca na relaciji Ljubljana - Ptuj in posledično stroške odsotnosti iz pisarne. Tožeča stranka ima stalno prebivališče na območju Ptuja, za zastopanje pa je pooblastila Odvetniško družbo iz Grosuplja, kar je sicer njena pravica, ker stranka lahko po svoji volji izbere pooblaščenca za zastopanje v pravdi. Navedena pravica pa ne more biti v škodo nasprotni stranki, ker ta ni dolžna nositi stroškov prihoda odvetnika iz tako oddaljenega kraja do kraja sedeža sodišča, kjer se zadeva obravnava. Navedeni stroški ne predstavljajo potrebnih stroškov v smislu 155. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) in zato tožena stranka ni dolžna tožeči stranki povrniti stroškov kilometrine v priglašenem znesku 1.036,00 EUR ter odsotnosti iz pisarne v višini 1200 točk oziroma 550,80 EUR. Ostale priglašene stroške (to velja tudi za dokazni predlog z dne 10. 4. 2009, za pripravljalno vlogo z dne 21. 12. 2010 in za pripravljalno vlogo z dne 2. 6. 2011 ter urnine za udeležbo na ogledih 16. 11. 2010 ter 25. 5. 2012) pa je prvostopno sodišče tožeči stranki utemeljeno priznalo. Tožeči stranki je tako priznati pravdne stroške v višini 7.324,54 EUR.

13. Toženi stranki je prvostopno sodišče pravilno priznalo za 4.850,00 EUR pravdnih stroškov.

14. Po spremenjeni prvostopni sodbi pravdnih uspeh tožeče stranke znaša 67 %, tožene pa 33 % in je tako tožena stranka dolžna tožeči stranki po pobotu povrniti za 3.307,00 EUR pravdnih stroškov.

15. Toženi stranki je priznati 3 % pritožbeni uspeh in ji je tako tožeča stranka dolžna povrniti za 16,53 EUR od 551,00 EUR priznanih pritožbenih stroškov.

16. Odločitev pritožbenega sodišča temelji na določbi 353. in 357. člena ZPP.

Op. št. (1) : Naročitelj in izvajalec del na nepremičnini odgovarjata solidarno tretjemu za škodo, ki sta mu jo povzročila v zvezi z izvajanjem teh del (solidarna odgovornost naročitelja in izvajalca del).

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia