Jedro

Neutemeljena je tudi pritožbena graja, da ne gre za podjemno pogodbo, kakor je to opredelilo sodišče prve stopnje, temveč za gradbeno pogodbo in je tako podana zmotna uporaba materialnega prava. Pravdni stranki sta se dogovorili za popravilo strehe, adaptacijo verande in postavitev nadstreška za dve vozili. Sodna praksa se je že izreklo o tem, da prekrivanje strehe ne pomeni gradbe v skladu z določilom 650. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ), saj so z gradbo mišljene stavbe, jezovi, mostovi, predori, vodovodi, kanalizacije, ceste, železniške proge, vodnjaki in drugi gradbeni objekti, katerih izdelav terja večja in zahtevnejša dela. Popravilo strehe, adaptacija verande in postavitev nadstreška tako ne predstavljajo gradbene pogodbe, ampak podjemno pogodbo, kakor je pravilno zaključilo že sodišče prve stopnje (podobno sodba Vrhovnega sodišča RS II Ips 49/1999).

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Pravdni stranki nosita sami svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani opr. št. VL 164052/2009 z dne 26. 11. 2009 razveljavilo v delu s katerim je bilo toženi stranki naloženo, da mora plačati tožeči stranki 25.777,51 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 4. 8. 2009 do plačila in stroške postopka ter tožbeni zahtevek zavrnilo. Odločilo je tudi o stroških pravdnega postopka.

2. Takšno sodbo s pravočasno pritožbo izpodbija tožeča stranka. Uveljavlja vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) s predlogom spremembe izpodbijane sodbe podrejeno njene razveljavitve in vrnitve zadeve sodišču prve stopnje v ponovni postopek.

3. Tožena stranka se v odgovoru na pritožbo zavzema za potrditev izpodbijane sodbe.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Neutemeljen je pritožbeni razlog, da zvočni zapis ni bil posredovan strankam. Iz podatkov spisa izhaja, da sta se snemali dve glavni obravnavi, in sicer glavna obravnava z dne 25. 2. 2011 in glavna obravnava 28. 3. 2011. Za tem sta bili opravljeni še dve glavni obravnavi, nato je sodišče postopek zaključilo. Tožeča stranka tekom postopka na prvi stopnji ni nikoli niti opozorila sodišča, da ni prejela prepisa zvočnega posnetka in ni uveljavljala, da tako ravnanje sodišča pomeni bistveno kršitev določb pravdnega postopka. Gre za kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ki sicer pomeni kršitev, ki je vedno upoštevna, vendar pa ne po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), zato je uveljavljanje takšne kršitve v pritožbenem postopku prepozno (286.b člen ZPP).

6. Neutemeljena je tudi pritožbena graja, da je zmotna ugotovitev sodišča prve stopnje, da je šlo med pravdnima strankama za dogovor o fiksni ceni. Pritožba očita sodišču prve stopnje, da je te zaključke utemeljilo na nespornih dejstvih, ki to niso, na izpovedbi žene in brata toženca, ki pri dogovorih nista sodelovala in na ugotovitev, da je cenitev stalnega sodnega izvedenca gradbene stroke bližje trditvam toženca in njegove žene kot trditvam tožnika. Sodišče prve stopnje je po zaslišanju obeh pravdnih strank in žene toženca pravilno zaključilo, da je bila med strankama za izvedbo del, ki jih je izvedel tožnik na toženčevi hiši dogovorjena cena 12.000,00 EUR za popravilo strehe in adaptacijo verande ter 4.000,00 EUR za postavitev lesenega nadstreška za dve vozili. Takšna dokazna ocena je glede na izpovedbe pravilna, tako sta izpovedala toženec in njegova žena, ki je bila pri dogovorih o ceni prisotna in sta izpovedbi tako toženca kot njegove žene povsem skladni, sam tožnik pa je priznal, da so se pogovarjali o zneskih 12.000,00 in 4.000,00 EUR; nato pa trdil da so bile to okvirne cene. Sodišče je tako verjelo izpovedbi toženca in njegove žene ne pa izpovedbi tožnika. Brat toženca sicer pri razgovorih za razliko od njegove žene ni sodeloval in je to na zaslišanju tudi povedal, izpovedal pa je o tem kar mu je povedal toženec neposredno po dogovoru. Zaključek o fiksno dogovorjeni ceni je sodišče prve stopnje sprejelo tudi na podlagi dejstva, ki ga priznava tožnik, da namreč ob dani ponudbi ni opravil izmer in tako dogovor po kvadraturi ni bil mogoč pa tudi gradbenega dnevnika ni vodil. V kolikor bi se stranki dogovorili za plačilo po opravljenih urah bi moral imeti tožnik te ure vodene sproti in bi morale biti s strani toženca potrjene. Glede na to, da tožnik ni opravil izmer in ni vodil gradbenega dnevnika je edini možni zaključek, da je bil sklenjen dogovor za fiksno ceno.

7. Sodišče prve stopnje je zaključilo, da sta stranki sprejeli dogovor o fiksni ceni tako za postavitev nadstreška za garažo kakor tudi za prekrivanje strehe in adaptacijo verande in glede na zatrjevanja tožnika, da so bili stroški bistveno višji je sodišče postavilo še izvedenca, da bi izvedena dela ocenil. 8. Tožnik v pritožbi zatrjuje, da je ocena 12.000,00 EUR in 4.000,00 EUR obsegala popravilo strehe in okvirno oceno vrednosti nadstrešnice, ni pa obsegala drugih del, kar naj bi izhajalo iz izpovedbe tožnika. Navaja da je samo menjavo strehe izvedenec ocenil na 12.000,00 EUR in da ni mogoče, da je dogovor obsegal dela, za katera sam toženec trdi, da zanje tožnik ni usposobljen.

9. Tožnik ima dolgoletne izkušnje na področju gradbeništva (30 let), toženčevo hišo si je ogledal in ne da bi napravil izmere povedal ceno za potrebna dela. Toženec njegove ponudbe ni takoj sprejel, ampak se je pozanimal koliko takšna dela stanejo, nato pa je ponudbo sprejel. Pogodba je bila tako sklenjena za fiksno ceno.

10. Drži sicer pritožbena graja, da tožnik ni priznal, da mu je toženec plačal 16.000,00 EUR, ampak le 14.600,00 EUR, vendar pa zaključek o plačilu tega zneska ne temelji samo na izpovedbi tožnika, ki je povedal, da mu je toženec plačal okrog 16.000,00 EUR, temveč tudi na izpovedbi toženca in njegove žene, ki sta povsem skladni.

11. Toženec je tekom postopka tudi obrazložil zakaj je ob fiksno dogovorjeni ceni plačeval še drugim izvajalcem (za dela z mavčnimi oblogami in kleparska dela). Ta dela je plačal zato, da bi se izognil prepirom, in da bi bilo delo hitreje zaključeno. Pri tem pritožbeno sodišče pritrjuje ugotovitvam sodišča prve stopnje, da je toženec posebej plačal 1.730,00 EUR za kleparska dela J.H., 800,00 EUR za material trgovini H. in 1.300,00 EUR G. D. za mavčne obloge, tako da je skupno plačal 19.830,00 EUR, kar je več kot je bilo dogovorjeno. Plačila J.H., H. in D.G. tožnik celo priznava.

12. Pritožbena trditev, da izvedenec ni znal razumno pojasniti vrednosti nadstreška ocenjena na 4.591,53 EUR ni utemeljen. Ta ugotovitev tudi ne more izpodbiti ugotovljenega dogovora o fiksni ceni, tožnik pa tudi ni predlagal dopolnitve izvedenskega mnenja v tej smeri, niti ni predlagal postavitve novega izvedenca.

13. Neutemeljena je tudi pritožbena graja, da ne gre za podjemno pogodbo, kakor je to opredelilo sodišče prve stopnje, temveč za gradbeno pogodbo in je tako podana zmotna uporaba materialnega prava. Pravdni stranki sta se dogovorili za popravilo strehe, adaptacijo verande in postavitev nadstreška za dve vozili. Sodna praksa se je že izreklo o tem, da prekrivanje strehe ne pomeni gradbe v skladu z določilom 650. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ), saj so z gradbo mišljene stavbe, jezovi, mostovi, predori, vodovodi, kanalizacije, ceste, železniške proge, vodnjaki in drugi gradbeni objekti, katerih izdelav terja večja in zahtevnejša dela. Popravilo strehe, adaptacija verande in postavitev nadstreška tako ne predstavljajo gradbene pogodbe, ampak podjemno pogodbo, kakor je pravilno zaključilo že sodišče prve stopnje (podobno sodba Vrhovnega sodišča RS II Ips 49/1999).

14. Pritožbena graja, da toženec ni predložil zavarovalne police za nadstrešek so glede na ugotovitev, da je šlo za pogodbo s fiksno ceno neutemeljena.

15. Pritožbeni razlogi niso podani, pritožbeno sodišče pa ob uradnem preizkusu zadeve tudi ni našlo tistih bistvenih kršitev določb postopka na katere mora paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), zato je na podlagi 353. člena ZPP pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo.

16. Tožeča stranka s pritožbo ni uspela, zato nosi sama svoje pritožbene stroške (prvi odstavek 154. in prvi odstavek 164. člena ZPP), tožena stranka pa z odgovorom na pritožbo ni prispevala k rešitvi zadeve (155. člen ZPP).