Jedro

V primeru stvarne nepristojnosti sodišče ne zavrže tožbe, temveč se po prvem odstavku 23. člena ZPP izreče za nepristojno in po pravnomočnosti sklepa odstopi zadevo pristojnemu sodišču. Sodišče, ki mu je bila zadeva odstopljena kot pristojnemu sodišču, po določbi drugega odstavka 23. člena ZPP nadaljuje postopek, kot bi se bil začel pred njim, razen – glede na določbo prvega odstavka 112. člena ZPP – v primerih, ko je vložitev tožbe vezana na rok. Z določbo 23. člena ZPP namreč niso varovani roki za vložitev tožbe. Prvi odstavek 112. člena ZPP določa, da če je vloga vezana na rok, se šteje, da je vložena pravočasno, če je izročena pristojnemu sodišču, preden se rok izteče. Ta določba po zadnjem odstavku 112. člena ZPP velja tudi za zastaralne roke, v obravnavanem primeru pa tudi ne gre za izjemo iz predzadnjega odstavka 112. člena ZPP (ki določa, da če je bila vloga, ki je vezana na rok, izročena ali poslana nepristojnemu sodišču pred iztekom roka, pa prispe k pristojnemu sodišču po izteku roka, se šteje, da je bila pravočasno vložena, če je mogoče vložitev pri nepristojnem sodišču pripisati nevednosti vložnika, ki nima pooblaščenca iz tretjega odstavka 86. člena oziroma iz tretjega odstavka 87. člena tega zakona, ali očitni pomoti vložnika). Tožba je bila pristojnemu sodišču odstopljena po poteku zastaralnih rokov iz 352. člena OZ, zato je prepozna.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje spremeni: - v prvem odstavku I. točke izreka tako, da se tožbeni zahtevek tudi v tem delu zavrne ter - v stroškovni odločitvi (II. točka izreka) tako, da je tožeča stranka dolžna povrniti tožencu stroške postopka v znesku 6.644,13 EUR v 15 dneh, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po poteku tega roka dalje do plačila, svoje stroške za zastopanje po odvetniku pa krije sama.

Tožeča stranka je dolžna tožencu povrniti stroške pritožbenega postopka v znesku 489,90 EUR, v roku 15 dni, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od dneva izteka roka za prostovoljno izpolnitev do plačila.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je v I. točki izreka razsodilo, da je toženec dolžan tožeči stranki v roku 15 dni povrniti škodo v višini 26.677,63 EUR (6.393.027,025 SIT) z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 5. 5. 2005 dalje do plačila, višji tožbeni zahtevek (za plačilo 17.158,79 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi) pa je zavrnilo. V II. točki izreka je tožencu naložilo, da tožeči stranki povrne pravdne stroške v višini 158,41 EUR v 15 dneh, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti do plačila.

Toženec se pritožuje zoper ugodilni del navedene sodbe iz vseh pritožbenih razlogov po določilih 338. člena ZPP. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani del sodbe spremeni, tako da tožbeni zahtevek v celoti zavrne, tožeči stranki pa naloži povrnitev stroškov, oziroma podrejeno, da izpodbijani del sodbe razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Navaja, da bi moralo sodišče pri presoji utemeljenosti ugovora zastaranja upoštevati tudi določbo 112. člena Zakona o pravdnem postopku. Tožba ni vložena pravočasno pred pristojnim delovnim sodiščem, vložitve tožbe pred nepristojnim sodiščem pa ni mogoče pripisati očitni pomoti ali nevednosti vložnika. Glede na stanje v spisu je pristojno sodišče tožbo prejelo v oktobru 2007, zato je potrebno šteti, da je bila tožba vložena v oktobru 2007. Ker je do škodnega dogodka prišlo 6. 5. 2002, je ugovor zastaranja v celoti utemeljen. Odškodninska tožba je bila namreč vložena po poteku tako triletnega subjektivnega roka kot petletnega objektivnega roka. Toženec podaja tudi druge ugovore glede temelja in višine odškodninskega zahtevka. Uveljavlja povrnitev pritožbenih stroškov.

Pritožba je utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje v mejah uveljavljenih pritožbenih razlogov, pri čemer je na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami) po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka, navedene v citirani določbi ZPP, in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri tem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni zagrešilo bistvenih kršitev določb postopka, na katere se pazi po uradni dolžnosti. Pravilno in popolno je ugotovilo dejansko stanje, vendar je zmotno uporabilo materialno pravo glede zastaranja odškodninskega zahtevka.

Tožeča stranka v tem sporu vtožuje povrnitev premoženjske škode, ki izvira iz škodnega dogodka (prometne nezgode) z dne 6. 5. 2002. Sodišče prve stopnje je kot neutemeljen zavrnilo ugovor toženca glede zastaranja odškodninskega zahtevka. Ob uporabi določb 365., 366. in 367. člena Obligacijskega zakonika (OZ, Ur. l. RS, št. 83/2001 s spremembami) je presodilo, da je bilo zastaranje pretrgano z vložitvijo tožbe pri nepristojnem sodišču. Rok za uveljavljanje odškodninskega zahtevka je zastaralni. Po določbi prvega odstavka 352. člena OZ odškodninska terjatev za povzročeno škodo zastara v treh letih, odkar je oškodovanec zvedel za škodo in za tistega, ki jo je povzročil. V vsakem primeru zastara ta terjatev v petih letih, odkar je škoda nastala (drugi odstavek 352. člena OZ). Tožeča stranka je tožbo vložila pri Okrožnem sodišču v Kopru dne 5. 5. 2005, škoda pa je nastala dne 6. 5. 2002. Tožba na sodišče splošne pristojnosti je bila torej vložena znotraj zastaralnih rokov, vendar pa se je na ugovor toženca Okrožno sodišče v Kopru izreklo za stvarno nepristojno. Po pravnomočnosti sklepa z dne 17. 10. 2007 je zadevo odstopilo Delovnemu sodišču v Kopru, ki je spis prejelo 19. 10. 2007, kar je po izteku zastaralnih rokov iz prvega in drugega odstavka 352. člena OZ.

V primeru stvarne nepristojnosti sodišče ne zavrže tožbe, temveč se po prvem odstavku 23. člena ZPP izreče za nepristojno in po pravnomočnosti sklepa odstopi zadevo pristojnemu sodišču. Sodišče, ki mu je bila zadeva odstopljena kot pristojnemu sodišču, po določbi drugega odstavka 23. člena ZPP nadaljuje postopek, kot bi se bil začel pred njim, razen – glede na povsem jasno določbo prvega odstavka 112. člena ZPP – v primerih, ko je vložitev tožbe vezana na rok. Z določbo 23. člena ZPP namreč niso varovani roki za vložitev tožbe (glej sklep Vrhovnega sodišča opr. št. VIII Ips 240/2011 z dne 6. 11. 2012). Prvi odstavek 112. člena ZPP jasno določa, da če je vloga vezana na rok, se šteje, da je vložena pravočasno, če je izročena pristojnemu sodišču, preden se rok izteče. Ta določba po zadnjem odstavku 112. člena ZPP velja tudi za zastaralne roke, v obravnavanem primeru pa ne gre za izjemo iz predzadnjega odstavka 112. člena ZPP, ki določa, da če je bila vloga, ki je vezana na rok, izročena ali poslana nepristojnemu sodišču pred iztekom roka, pa prispe k pristojnemu sodišču po izteku roka, se šteje, da je bila pravočasno vložena, če je mogoče vložitev pri nepristojnem sodišču pripisati nevednosti vložnika, ki nima pooblaščenca iz tretjega odstavka 86. člena oziroma iz tretjega odstavka 87. člena tega zakona, ali očitni pomoti vložnika. Tožba je bila pristojnemu sodišču odstopljena po poteku zastaralnih rokov iz 352. člena OZ, zato je prepozna.

Zaradi zastaranja odškodninskega zahtevka se pritožbenemu sodišču ni bilo treba opredeliti do preostalih pritožbenih očitkov toženca (prvi odstavek 360. člena ZPP).

Pritožbeno sodišče je zaradi navedenih razlogov pritožbi toženca ugodilo ter na podlagi prvega odstavka 351. člena ZPP in pete alinee 358. člena ZPP izpodbijani del sodbe v prvem odstavku I. točke izreka spremenilo tako, da je tudi v tem delu zavrnilo odškodninski zahtevek.

Sprememba odločitve o glavni stvari je na podlagi drugega odstavka 165. člena ZPP narekovala tudi spremembo stroškovne odločitve (II. točka izreka). Po prvem odstavku 154. člena ZPP je tožeča stranka dolžna povrniti tožencu njegove stroške postopka na prvi stopnji, obračunane ob uporabi določbe 155. člena ZPP in OT, ki znašajo 6.644,13 EUR. Stroške za zastopanje po svojem odvetniku pa krije tožeča stranka sama.

Toženec je s pritožbo uspel, zato mu je v skladu s prvim odstavkom 154. člena ZPP dolžna tožeča stranka povrniti stroške pritožbenega postopka, ki po OT znašajo 875 točk ali 401,60 EUR za pritožbo, 8 EUR za materialne stroške ter 20 % DDV ali skupaj 489,90 EUR.