Jedro

Pravila postopka so vselej bistveno kršena, če stranki ni dana možnost, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za izdajo odločbe.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje, da opravi nov postopek.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo na podlagi 1. odstavka 59. člena ZUS zavrnilo tožbo tožeče stranke proti odločbi tožene stranke z dne 22.1.2004, s katero je bila zavrnjena njena pritožba proti dopolnilni odločbi Upravne enote T. z dne 20.11.2002. Z njo je bilo odločeno, da upravičencu, V.K., roj. 16.1.1887, umrlemu 20.1.1970, ob podržavljenju jugoslovanskemu državljanu, pripada odškodnina v obliki obveznic Slovenske odškodnine družbe d.d. L., v višini 1257,09 DEM za podržavljeno zemljišče parc. št. 472/3, sadovnjak v izmeri 1124 m2 in stavbišče v izmeri 46 m2 (1. točka izreka), ki jo je zavezanka Slovenska odškodninska družba po pravnomočnosti te odločbe, dolžna izročiti skrbnici za posebne primere M.B., roj. 21.8.1920, stanujoči D., T. (2. točka izreka); da se M.B. imenuje za skrbnico za posebne primere, ki je kot dober gospodar dolžna upravljati pokojnemu K.V. pripadajoče obveznice iz 1. točke te odločbe, do pravnomočnosti sklepa o dedovanju glede predmetnega premoženja (3. točka izreka) ter da stroški postopka niso bili zaznamovani (4. točka izreka).

Omenjeno premoženje je bilo upravičencu V.K. podržavljeno na podlagi Temeljnega zakona o razlastitvi (Uradni list FLRJ, št. 28/4) z odločbo okrajne razlastitvene komisije pri OLO K. z dne 30.10.1950. V razlogih izpodbijane sodbe je sodišče prve stopnje pritrdilo odločitvi in razlogom tožene stranke. Ker je bila omenjena nepremičnina podržavljena kot kmetijsko zemljišče - ekstenzivni sadovnjak (kar ni sporno), je bila njena vrednost glede na 3. odstavek 44. člena ZDen pravilno določena glede na katastrsko kulturo, katastrski razred in katastrski okraj na podlagi Odloka o načinu določanja vrednosti kmetijskih zemljišč, gozdov in zemljišč, uporabljenih za gradnjo, v postopku denacionalizacije (v nadaljevanju Odlok). Na podlagi omenjenega predpisa je upravni organ prve stopnje, upoštevajoč katastrski in bonitetni razred ter katastrsko občino preračunal, da je vrednost zemljišča v času podržavljenja znašala 1.257,09 DEM. Ker je bil preračun izdelan v skladu s predpisano metodologijo, je sodišče zavrnilo ugovore o kršitvi materialnih predpisov glede vrednotenja podržavljene parcele. Pooblastilo tožnikov za imenovanje M.B. za skrbnico za posebne primere glede na 3. odstavek 67. člena ZDen ni potrebno, saj ne gre za pooblaščenca stranke, niti za skupnega predstavnika; tožeča stranka pa tudi ni navedla nobenega razloga, zakaj imenovana skrbnica ne bi bila primerna za začasno upravljanje denacionaliziranega premoženja. Iz predloženih upravnih spisov naj bi izhajalo, da tožeči stranki ni bilo onemogočeno sodelovanje v postopku, saj je bila obema tožnikoma dana možnost, da se izjavita o zahtevku M.B. (izjavi z dne 10.7. in 12.7.1996), upravni organ pa jima je uveljavljanje pravic omogočil tudi z vabljenjem na ustno obravnavo (dne 5.9.2000), z vročitvijo poročila o ugotovljenem dejanskem in pravnem stanju zadeve z dne 30.11.2000, delne odločbe z dne 27.3.2004 ter dopolnilne odločbe z dne 20.11.2002; dedne pravice po pokojnem denacionalizacijskem upravičencu pa bosta tožnika lahko uveljavljala v zapuščinskem postopku, katerega predmet bo v denacionalizaciji vrnjeno premoženje.

Tožeča stranka v pritožbi navaja, da skrbnice za posebne primere ni pooblastila za zastopanje v postopku denacionalizacije; da ni imela možnosti sodelovati v postopku denacionalizacije; ker ni prejela vabila, jo varnostnik ni spustil v razpravno dvorano. Za zemljišče parc. št. 472/3 pa meni, da bi ga bilo mogoče vrniti v naravi, saj so objekti, ki se nahajajo na njem, odstranljivi.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba je utemeljena.

Če je oseba, na katero se glasi odločba o denacionalizaciji umrla, potem se glede na 3. odstavek 67. člena ZDen z odločbo o denacionalizaciji, da denacionalizacijsko premoženje v začasno upravljanje skrbniku za posebne primere; za skrbnika za posebne primere pa je lahko postavljen tudi upravičenčev pravni naslednik. V obravnavani zadevi je skrbnika za posebne primere določil organ prve stopnje, ki je vodil postopek denacionalizacije. Ker je skrbnikova naloga upravljanje premoženja, da se ohrani za dediče, ne pa zastopanje strank, tožeča stranka zmotno meni, da je za postavitev skrbnika potrebno pooblastilo strank. Da v postopku postavljena skrbnica za posebne primere ne bi pravilno opravljala skrbniške dolžnosti, pa tožeča stranka ne navaja.

Pravilna je ugotovitev sodišča prve stopnje v izpodbijani sodbi, da je tožniku F.K. bila dana možnost, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za izdajo odločbe. Podatki predloženih upravnih spisov potrjujejo pravilnost ugotovitve sodišča prve stopnje, da mu je bila dana možnost, da se izjavi o zahtevku za denacionalizacijo, ki ga je vložila M.B., vabljen je bil na ustno obravnavo 5.9.2000, vročeno pa mu je bilo tudi poročilo o ugotovljenem pravnem in dejanskem stanju v upravnem postopku vrnitve podržavljenega premoženja z dne 30.11.2000. Utemeljeno pa ugovarja tožnica M.K., da ji pred izdajo odločbe prve stopnje ni bila dana možnost, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za izdajo odločbe. Podatki upravnih spisov namreč ne potrjujejo pravilnost ugotovitve sodišča prve stopnje v izpodbijani sodbi, da naj bi bila vabljena na ustno obravnavo dne 5.9.2000, da naj bi ji bilo vročeno poročilo o ugotovljenem pravnem in dejanskem stanju zadeve ter delna odločba organa prve stopnje z dne 27.3.2001. Omenjena kršitev pravil postopka (143. člen ZUP/86) pa bi mogla po presoji pritožbenega sodišča vplivati na odločitev o stvari.

Glede na navedeno po presoji pritožbenega sodišča, obstaja o odločilnih dejstvih nasprotje med tem, kar se navaja v razlogih izpodbijane sodbe ter med podatki v upravnih spisih. Podana je bistvena kršitev določb postopka v upravnem sporu po 2. odstavku 72. člena ZUS iz razloga 14. točke 2. odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku. Zato je pritožbeno sodišče pritožbi na podlagi 74. člena ZUS ugodilo, izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje, da opravi nov postopek.