Jedro

Določila 89 člena ZUreP-1 so jasna, da je nična kupna pogodba, sklenjena v nasprotju z določili tega člena. Tako se pokaže, da je bila toženkina dosedanja prodajna aktivnost po določilih ZKZ preuranjena, saj jo veže uveljavljanje zakonitega predkupnega upravičenja Občine Y po določilih ZUreP-1.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožeča stranka nosi sama svoje pritožbene stroške, enako tožena stranka stroške, ki so ji nastali v zvezi z vložitvijo odgovora na pritožbo.

Obrazložitev

1. Z napadeno sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbeni zahtevek na sklenitev prodajne pogodbe s toženko, katere predmet je nepremičnina, parc. št. ..., v naravi gozd, v izmeri 9168 m2, vl. št. 677 k.o. X, za kupnino 18.336,00 EUR vključno z izdajo zemljiškoknjižnega dovolila. Zavrnilo je tudi ugotovitveni del zahtevka, da je za tožnika brez pravnega učinka po toženi stranki predlagana zaznamba vrstnega reda pridobitve lastninske pravice, vložna št. Dn. št. ..., pri Okrajnem sodišču na P. Skladno pravdnemu uspehu je prvo sodišče tožečo stranko zavezalo k povrnitvi na 1.116,15 EUR odmerjenih pravdnih stroškov tožene stranke s pripadki.

2. Tako odločitev je prvo sodišče pojasnilo s tem, da tožeča stranka ni aktivno legitimirana v zadevi, saj ni izkazala stvarnopravnega upravičenja za vtoževano sklenitev kupne pogodbe. Tožnik je sicer pravočasno sporočil na relevantna naslova, da sprejema prodajno ponudbo za predmetni gozd, ima status kmeta in je prednostni upravičenec „drug kmet“ po določilih člena 23/I Zakona o kmetijskih zemljiščih - ZKZ v smislu vrstnega reda prednostnih upravičencev za nakup. Nima pa višje oziroma močnejše pravice od Občine H., ki je prav tako upoštevno akceptirala ponudbo, temveč je situacija obratna. Občina H. je pri obravnavanemu nakupu zakonita predkupna upravičenka na podlagi dopolnitvenega Odloka o predkupni pravici Občine H. (Ur. l. RS z dne 28.4.2004), ki ji daje zakonito prednostno upravičenje za nakup konkretnega gozda, na površini katerega je predvidena gradnja.

3. Tožeča stranka vlaga pritožbo zoper prvostopno sodbo iz vseh pritožbenih razlogov in predlaga razveljavitev te. Meni, da citirani dopolnitveni Odlok Občine H., ki ji daje predkupno pravico na predmetnem gozdu, ne more biti materialna podlaga za presojo v zadevi. Ta dopolnitveni odlok je bil sprejet na podlagi določil 85. člena Zakona o urejanju prostora - ZUreP-1 zaradi predvidene gradnje. Predmet določil ZUreP-1 so nekmetijska zemljišča, konkretno stavbna oziroma bodoča stavbna zemljišča, ki so po prostorskem planu namenjena za gradnjo in ne kmetijska zemljišča oziroma gozdovi. Slednja so predmet ZKZ, ki je v zadevi lex specialis. Zato je citirani dopolnilni Odlok, ki je izdan po določilih ZUreP-1, in določa pravice Občine H. na materiji, ki je ne zajema ZUreP-1 temveč drug zakon (ZKZ), v neskladju z ZUreP-1. Kot tak v zadevi ne more biti materialna podlaga, temveč le določila ZKZ. Sicer bi moralo prvo sodišče po potrebi sprožiti postopek za ugotovitev skladnosti dopolnitvenega odloka z ZUreP-1 in pravdni postopek prekiniti. Pomembno v zadevi je tudi, da Občina Hajdina kot ena od večih akceptantov prodajne ponudbe tudi, če bi bila prva prednostna upravičenka za nakup predmetnega gozda, uveljavljane predkupne pravice ni realizirala. Pritožba tudi graja procesno odločitev prvega sodišča s sklepom na sodni zapisnik dne 11.6.2009 (listovna št. 65 spisa - na podlagi določil člena 185 Zakona o pravdnem postopku - ZPP), s katerim ni dovolilo spremembe tožbe v obsegu postavitve podrejenega tožbenega zahtevka na izstavitev ZK listine. Pri tem pritožba navaja, da tožena stranka res ni privolila v tako spremembo tožbe, vendar gre za primer, ko privolitev tožene stranke ni potrebna (člen 186 ZPP). Ob isti dejanski podlagi je prišlo do spremembe tožbe (postavitve podrednega zahtevka) zaradi okoliščin nastalih po vložitvi tožbe, kot je tožeča stranka na prvi stopnji konkretno zatrjevala (sprememba sodne prakse).

4. Tožena stranka predlaga v vloženem odgovoru na pritožbo zavrnitev te.

5. Pritožba ni utemeljena.

6. Pritožbeni preizkus zadeve v okviru pritožbenih razlogov in po uradni dolžnosti (člen 350/II ZPP v zvezi s členom 339/II ZPP), ni pokazal pri delu prvega sodišča upoštevnih procesnih kršitev absolutnega značaja, ki jih pritožba niti ni konkretno pojasnila.

7. Tudi kolikor bi bila utemeljena v pritožbi uveljavljana relativna procesna kršitev, pa nima vpliva na zakonitost in pravilnost prvostopne sodbe, kot bo še pojasnjeno.

8. Na prvi stopnji je dovolj in pravilno razjasnjeno vso pomembno dejansko stanje v zadevi in je sprejeta prvostopna sodba v okviru tožbene podlage in postavljenega zahtevka s pravilno uporabo materialnega prava.

9. Pravilna in pravno pomembna je prvostopna ocena, da tožnik kot eden izmed akceptantov ni izkazal višjega oziroma močnejšega prednostnega upravičenja za nakup predmetne nepremičnine od drugega akceptanta - Občine H., ki ima zakonito predkupno pravico po drugem členu Odloka o predkupni pravici Občine H. (Ur. l. RS, št. 92/2003) v zvezi z dopolnitvenim Odlokom o predkupni pravici iste občine (Ur. l. RS, št. 44/2004).

10. K temu je treba dodati, da je materialna podlaga vtoževane terjatve v določilih ZKZ, ki urejajo promet kmetijskih zemljišč in gozdov. Vendar je v zadevi za vprašanje aktivne legitimacije odločilno, ali je bilo toženkino postopanje po določilih člena 23 ZKZ in drugih v namenu prodaje navedene gozdne parcele, sploh potrebno oziroma pravno relevantno. Izhajajoč iz dejstva obstoja že citiranega Odloka Občine H. z dopolnitvenim Odlokom, izdanim na podlagi 85. člena ZUreP-1, je bila v namenu prodaje predmetnega gozda toženkina dolžnost po določilih člena 87 do 89 istega zakona, najprej ponuditi v odkup Občini H.. Šele v kolikor Občina H. ponudbe ne bi sprejela, bi bila pravna osnova za začetek predvidenih zakonskih aktivnosti toženke po ZKZ. Podatki spisa (C priloge spisa) povedo, da je Občina H. sprejela prodajno ponudbo v bistvu po določilih ZUreP-1, čeprav se je na ta način odzvala na prodajno aktivnost toženke že po določilih ZKZ, ker jih toženka ni začela kot bi pravilno morala najprej po določilih ZUreP-1, konkretno člena 87 in nadaljnjih, po katerih bi morala ponuditi gozd v odkup najprej Občini H., kar bi naj bila obvezna predhodna faza aktivnosti toženke pred fazo podaje ponudbe na oglasno desko po ZKZ. Določila 89 člena ZUreP-1 so jasna, da je nična kupna pogodba, sklenjena v nasprotju z določili tega člena. Tako se pokaže, da je bila toženkina dosedanja prodajna aktivnost po določilih ZKZ preuranjena, saj jo veže uveljavljanje zakonitega predkupnega upravičenja Občine H. po določilih ZUreP-1. V tej posledici tožnik zaenkrat ni izkazal aktivne legitimacije v zadevi. Za slednje pa ne more biti odločilno, da med toženko in Občino H. še ni prišlo do sklenitve kupne pogodbe, kar je lahko predmet njunega notranjega razmerja.

11. Opisano izvajanje pritožbenega sodišča je zagotovo vezano na obstoj citiranega odloka z dopolnilnim, katerega neskladnost z določili ZUreP-1 kot njegove podlage, še ni bila ugotovljena. Tudi pritožbeno sodišče ne vidi potrebe po takem preizkusu pred Ustavnim sodiščem, ki jo vidi pritožba v tem, da je predmet tega - dopolnitvenega Odloka druga materija (kmetijska zemljišča oz. gozdovi), kot jo pa obravnava ZUreP-1 (nekmetijska, stavbna zemljišča oziroma bodoča stavbna zemljišča po prostorskem planu, namenjena za gradnjo ...). Pritožba je namreč v zmoti, da ZUreP-1 ne zajema tudi kmetijskih zemljišč in gozdov. Ureja prostorsko načrtovanje in uveljavljanje prostorskih (na zemeljski površini) ukrepov za izvajanje načrtovanih prostorskih ureditev, ne da bi te aktivnosti omejevalo le na nekmetijska zemljišča. 12. Po povedanem za pravilnost prvostopne sodbe ni več relevantna prvostopna odločitev tekom vodenja postopka, s katero prvo sodišče ni dovolilo spremembe tožbenega zahtevka s postavitvijo podrednega.

13. Pritožbena odločitev sloni na določilih člena 353 ZPP.

14. O pritožbenih stroških tožeče stranke je odločeno po določilih člena 165/I ZPP v zvezi z določili člena 154/I ZPP in tožene stranke še v zvezi z določili člena 155 ZPP.